22. 2. 2024
Odziv Ministrstva za infrastrukturo
Pri obravnavanju izvajanja del na AC omrežju je potrebno ločiti, ali delo izvaja DARS s svojimi zaposlenimi, ali pa gre za večja investicijska dela, ki jih DARS vedno odda preko javnih naročil zunanjim izvajalcem del, saj za ta dela DARS kot upravljalec omrežja ni usposobljen.
V prvem primeru gre predvsem za izvajanje rednih vzdrževalnih del, kot je košnja, pobiranje smeti, obnavljanje črt ter manjša popravila. Praviloma se ta dela izvajajo le z vzpostavitvijo kratkotrajnih dnevnih zapor, ki se načrtujejo izven prometnih konic, da povzročajo čim manjšo motnjo prometa.
Na področju vzdrževanja AC je delo organizirano na tri načine. Prva skupina zaposlenih so dežurne ekipe, ki delajo 24/7/365 dni v letu v tako imenovanih »ruskih turnusih«. Te ekipe skrbijo predvsem za nemoten pretok prometa, odstranjujejo razne ovire z vozišča in obvladujejo intervencijske dogodke na AC in HC. Naslednja skupina so zaposleni v dnevnih izmenah, ki delujejo po principu 8/5 v tedenskih dnevnih izmenah. Ti zaposleni skrbijo za vsa ostala vzdrževalna dela v vseh letnih časih (košnja vegetacije, popravila jeklenih varnostnih ograj, zimska služba…). V zadnji, tretji skupini pa dela DARS v zadnjem času vse pogosteje izvaja s prerazporejenim delovnim časom.
Glede na gostoto prometa in vse več nujnih vzdrževalnih del, se je DARS že pred časom odločil, da bo nekatera dela izvajal v nočnem času, oziroma takrat, ko je intenziteta prometa manjša. Vse to vpliva na večjo varnost in pretočnost uporabnikov AC in HC ter tudi na varnost zaposlenih, ki ta nujna dela tudi izvajajo. V prvi vrsti pa DARS skrbi za varnost in pretočnost prometa.
V drugem primeru pa gre za obsežna investicijska dela, za katera je potrebno postaviti dolgoročno, včasih tudi več mesecev trajajočo zaporo. Za zagotavljanje boljše pretočnosti in varnosti udeležencev v prometu DARS zelo skrbno načrtuje postavitve zapor. Pri načrtovanju obnovitvenih del je potrebno upoštevati možnosti zagotavljanja ustrezne pretočnosti prometa v času gradnje. DARS je že pred leti sprejel interna navodila, kjer so opredeljeni ukrepi za večjo pretočnost in prometno varnost. Na podlagi teh navodil se pri rekonstrukcijah projektirajo ukrepi razširitev, s katerimi se zagotavlja dovolj asfaltnih površin na enem smernem vozišču, da je omogočeno promet voditi po dveh zoženih pasovih v vsako smer. S tem ukrepom DARS zagotovi, da se število voznih pasov v sami zapori ne zmanjša glede na število voznih pasov pred zaporo. To je ključen ukrep za zagotavljanje pretočnosti v času izvajanja del. Ker tega kljub vsemu ni možno vedno zagotoviti, ima DARS vzpostavljen sistem načrtovanja obnovitvenih del, kjer se upoštevajo različni vidiki. Glede na vrsto načrtovanih del (obnova vozišča, viadukta, geotehničnega objekta, izvedba naložb itd.) in s tem povezano predvideno dolžino izvajanja del ter potrebno zaporo posameznih voznih pasov na območju del, upoštevaje prostorske možnosti (odsek AC, odsek brez odstavnih pasov, območje razcepov itd.) in prometnih obremenitev, se določi najbolj optimalen termin izvajanja del v posameznem obdobju leta. Nadalje se v fazi priprave na pričetek del detajlno uskladi elaborat zapore, kjer se upošteva tudi organizacija gradbišča izvajalca in tehnologija izvajanja del. Pred samim pričetkom del, kakor tudi v fazi izvajanja del, so skrbno načrtovani konkretni datumi in tudi časovna obdobja znotraj dneva, v katerem se zapora postavi ali med izvajanjem del prestavi na drugo smerno vozišče. Pri postavitvi, prestavitvi in odstranitvi začasne prometne signalizacije je potrebna dodatna omejitev prometa, zato je skrbno načrtovanje ključno, da se ne povzroči več zastojev, kot je neizogibno.
Osnovni cilj pri gradnji in vzdrževanju AC je, da so dela izvedena kakovostno v optimalnih rokih. Zato je s pogodbo podana zahteva, da mora izvajalec dela izvajati ves svetli del dneva, ko so za izvajanje del bistveno boljši pogoji v primerjavi z nočnim časom. S pogodbo je opredeljeno tudi delo v nočnem času, ki se predvsem nanaša na tehnološko nezahtevna dela, kot je večina rušitvenih del, zemeljska in betonerska dela, dela v predorih in druga tehnološko nezahtevna dela. Vendar pa je pri planiranju dela v nočnem času treba upoštevati tudi zahteve, ki izhajajo iz zagotavljanja pogojev za varno delo na gradbišču, pogojev za varno odvijanje prometa v času gradnje ter predpisanih zahtev v zvezi z varovanjem okolja (predvsem preprečevanje prekomerne obremenjenosti bližnjih objektov s hrupom v nočnem času). Dodatno k temu je potrebno upoštevati celotno verigo zagotavljanja resursov za izvajanje del. V primeru dobave betona in asfalta v nočnem času se izvajalci srečujejo z omejitvijo proizvodnje, nekateri obrati za delovanje ponoči nimajo obratovalnega dovoljenja. Kljub vsemu je vsako leto kar nekaj del izvedenih v nočnem času na različnih projektih, kjer so se izvajala dela pri rušenju in odstranjevanju dilatacij, rušenju srednjega ločilnega pasu z betonsko varnostno ograjo, demontaža obstoječih portalov in montaža novih portalov, montaža nosilcev za nov nadvoz in montaža novega nadhoda. Ob tem je potrebno dosegati zahtevano kvaliteto izvedbe, ki jo narekujejo tehnološki pogoji za posamezne materiale in za izvedbo del. Iz navedenih razlogov se ni možno generalno opredeliti do izvajanja del v triizmenskem delu, ampak mora biti to stvar strokovne presoje ob upoštevanju vseh relevantnih kriterijev in pogojev za izvajanje teh del. Nikoli pri tej presoji ne smemo zanemariti varnosti uporabnikov AC in delavcev, saj promet poteka neposredno ob območju izvajanja del. Nočno delo z močno razsvetljavo negativno vpliva na odvijanje prometa v območju gradbišča, poleg tega so zmanjšane psihofizične sposobnosti prisotnih na gradbišču. Vse to pa povečuje tveganje za nastanek nesreče.
Pri izvajanju del pri novogradnjah je DARS glede dela v nočnem času in ob vikendih in praznikih omejen tudi z izdanimi pogoji za varstvo pred hrupom in vibracijami v izdanih okoljevarstvenih soglasjih.
Iz pojasnjenega izhaja, da se na AC omrežju opravlja kar nekaj del tudi v nočnem času, nikakor pa ni mogoče to primerjati s kontrolirano proizvodnjo v industrijskih obratih, kjer lahko enakovredno načrtujejo in izvajajo triizmensko delo.