Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Pavšalno obdavčitev sekundarnih nepremičnin na isti princip kot kmetijske parcele

1150 OGLEDOV 18 KOMENTARJEV

Živjo,

Kmetijske parcele naj bi bile obdavčene pavšalno, glede na kmetijski potencial, ki ga dosegajo. Torej ne glede na to, kaj se na parceli goji, tudi če nič, se le-to obdavči tako, kot da se na njej goji nekaj pavšalnega in se za to plačuje davek na potencialni dobiček. To se mi zdi dobro, ker tak pristop skuša prisilit lastnike takšnih parcel, ki pa na njih ne kmetujejo, v prodajo svojih zemljišč, hkrati pri tem ne nastane potreba po inšpektorjih in računovodstvu ...

Isti pristop se mi zdi smiselen za nepremičnine. Naj se obdavčijo glede na potencial najemnine. Določi se neko pavšalno vrednost najemnine na kvadratni meter glede na regijo, primer:

Ljubljana, 70 kvadratov

Določi se, da je za ljubljansko regijo povprečna najemnina na primer 12€/kvadratni meter, 70 kvadratov = 840€ na mesec

na leto je to 10.080 eurov potencialnega prihodka.

Določi se tudi fiksni davek, recimo 20%, davka je torej 2016€ na leto.

Obstoječ davek na najemnine se seveda s tem ukine. Prednosti novega sistema so jasne:

-Spodbuja, da se prazne nepremičnine proda ali odda v najem

-Ni več oddajanja "na črno"

-Razbremeni se inšpektorat, davčni urad, ...

Tak davek bi se uvedel samo na nepremičnine, ki niso prve, oziroma kjer lastnik ne živi.. Lahko bi se razpravljalo na primer tudi o tem, da bi bila davčna ugodnost tukaj samo recimo 60 kvadratov na osebo.

Jaz ne vidim slabosti tega predloga. Verjetno bi se dalo tudi izračunat koliko trenutno dobi država iz naslova davka na najemnine ter koliko znaša potencial. Glede na to da bi se s tem ukinilo oddajanje na črno in bi po novem verjetno prišlo več denarja iz tega naslova, je tudi smiselno da se ta davek ustrezno zniža. Oziroma isto je če se vrednotenje oceni na malo nižje kot je dejansko in ohrani isti davek kot za ostale "kapitalske dobičke".

27 glasov

8 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 25 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M mirancar 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


4. 12. 2023

Odziv Ministrstva za finance

Nepremičnine so trenutno obdavčene z dvema dajatvama, in sicer z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča, ki ima naravo davka na nepremičnine, ter z davkom od premoženja, ki vsebuje elemente premoženjskega davka. Prejete najemnine pa predstavljajo dohodek in so (pri fizičnih osebah) obdavčene z dohodnino.

Najemnine in druga nadomestila v zvezi z oddajanjem premoženja v najem se po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) obdavčujejo kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem, pri čemer je davčna osnova dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10% od dohodka, doseženega z oddajanjem premoženja v najem, namesto normiranih pa lahko tudi za dejanske stroške vzdrževanja premoženja.

Po ZDoh-2 se šteje, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi. Obdavčuje se torej dejansko prejet dohodek, ko ga fizična oseba prejme oziroma ko je izplačan ali kako drugače dan na razpolago fizični osebi in predstavlja povečanje premoženja (ekonomske moči) davčnega zavezanca[1]. Skladno s prevladujočo teorijo o opredelitvi dohodka v zvezi z obdavčenjem (po Schanz-Haig-Simonsu) je dohodek ekonomska moč, ki se kaže kot v denarju izražena vsota potrošnje in spremembe vrednosti premoženja v določenem časovnem obdobju. Poglavitna značilnost dohodka v navedenem smislu je torej ta, da povečuje premoženje (ekonomsko moč) davčnega zavezanca. Ta definicija je skladna tudi s ciljem obdavčitve dohodka fizičnih oseb, torej v obdavčitvi tiste pridobljene, nove ekonomske moči posameznika, ki se izrazi v povečanju njegovega premoženja. Po stališču Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je torej mogoče obdavčiti le »dohodke« fizične osebe, torej dejansko povečanje ekonomske moči davčnega zavezanca. Enako tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije ocenjuje[2], da dohodek pomeni vsak prejemek, ki je sad dela ali premoženja zavezanca in je lahko le tisti prejemek, ki je realiziran in torej predstavlja jasno določljivo novo premoženje v njegovi lasti in posesti. Skladno s tem, se po ZDoh-2 obdavčuje dejansko prejete najemnine, ki predstavljajo dohodek iz oddajanja premoženja v najem.

ZDoh-2 med dohodke iz dejavnosti všteva tudi dohodek iz kmetijske ali gozdarske dejavnosti. Pri tem kot enega od načinov ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (OKGD), ki ga imajo na voljo davčni zavezanci, ki opravljajo to dejavnost, predvideva katastrski dohodek, kot je ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka, tj. po Zakonu o ugotavljanju katastrskega dohodka. Katastrski dohodek je pavšalna ocena tržnega dohodka od dejavnosti kmetijstva in gozdarstva, ki bi ga bilo mogoče doseči s povprečno ravnijo pridelave na kmetijskih in gozdnih zemljiščih. Zavezanci, ki dosegajo dohodke iz OKGD, se lahko sami odločijo in svojo davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, če izpolnjujejo predpisane pogoje pa lahko davčno osnovo od dohodka iz OKGD ugotavljajo na podlagi katastrskega dohodka. Za dohodke iz OKGD je torej predvidena posebnost pavšalne določitve dohodka (katastrski dohodek), in sicer izključno zaradi administrativne poenostavitve za same zavezance, ki so s tem razbremenjeni obveznosti vodenja knjig za svojo dejavnost. Katastrski dohodek je v bistvu pripomoček namenjen (manjšim) davčnim zavezancem za določitev dohodkov iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti v primeru, kadar osebam, ki tako dejavnost opravljajo (to niso lastniki ampak dejanski uporabniki zemljišč), ni potrebno voditi knjigovodstva.

Obdavčitev dohodkov iz opravljanja OKGD na poenostavljen način prek katastrskega dohodka torej ni edina možnost oziroma obveznost za te zavezance. Če ocenijo, da pavšalna obdavčitev s katastrskim dohodkom v njihovem primeru pomeni, da bi plačevali davek od dohodkov, ki jih dejansko ne dosegajo, se vedno lahko odločijo, da bodo svojo davčno osnovo ugotavljali na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

Uvedba »pavšalne« obdavčitve nepremičnin glede na potencial najemnin, ki bi jih lahko take nepremičnine prinašale, bi bila sicer mogoča tudi prek določanja davčne osnove, ki bi temeljila na ekonomskem potencialu nepremičnine in ki bi se izračunal glede na potencial doseganja najemnin. Vendar je glede obdavčitve samih nepremičnin trenutno stališče, da bi bilo potrebno stremeti k obdavčevanju nepremičnin glede na njihovo tržno vrednost. Ob morebitni bodoči prenovi sistema obdavčitve nepremičnin pa bodo preučeni tudi alternativni predlogi. 

Obdavčitev dohodkov glede na potencialne dohodke, ki bi jih zavezanec z oddajanjem premoženja (nepremičnin) lahko dosegel, pa bi bilo, kot pojasnjeno, v nasprotju z obstoječim davčnim sistemom in s sodno prakso na tem področju ter v nasprotju z davčnim načelom pravičnosti, izhajajočem iz ustavnega načela enakosti pred zakonom, ki bi moral zagotavljati pravično, enakomerno porazdelitev davčnega bremena (zavezanci v primerljivem položaju so obdavčeni enako oziroma podobno).

 


[1] Sodba in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. X Ips 91/2017 z dne 23. 3. 2022

[2] Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-497/18 z dne 20. 1. 2022

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 22. 10. 2023 | 14:38:46

Pavšalno obdavčitev nepremičnin na isti princip kot kmetijske parcele

Živjo,

Kmetijske parcele naj bi bile obdavčene pavšalno, glede na kmetijski potencial, ki ga dosegajo. Torej ne glede na to, kaj se na parceli goji, tudi če nič, se le-to obdavči tako, kot da se na njej goji nekaj pavšalnega in se za to plačuje davek na potencialni dobiček. To se mi zdi dobro, ker tak pristop skuša prisilit lastnike takšnih parcel, ki pa na njih ne kmetujejo, v prodajo svojih zemljišč, hkrati pri tem ne nastane potreba po inšpektorjih in računovodstvu ...

Isti pristop se mi zdi smiselen za nepremičnine. Naj se obdavčijo glede na potencial najemnine. Določi se neko pavšalno vrednost najemnine na kvadratni meter glede na regijo, primer:

Ljubljana, 70 kvadratov

Določi se, da je za ljubljansko regijo povprečna najemnina na primer 12€/kvadratni meter, 70 kvadratov = 840€ na mesec

na leto je to 10.080 eurov potencialnega prihodka.

Določi se tudi fiksni davek, recimo 20%, davka je torej 2016€ na leto.

Obstoječ davek na najemnine se seveda s tem ukine. Prednosti novega sistema so jasne:

-Spodbuja, da se prazne nepremičnine proda ali odda v najem

-Ni več oddajanja "na črno"

-Razbremeni se inšpektorat, davčni urad, ...

Tak davek bi se uvedel samo na nepremičnine, ki niso prve, oziroma kjer lastnik ne živi.. Lahko bi se razpravljalo na primer tudi o tem, da bi bila davčna ugodnost tukaj samo recimo 60 kvadratov na osebo.

Jaz ne vidim slabosti tega predloga. Verjetno bi se dalo tudi izračunat koliko trenutno dobi država iz naslova davka na najemnine ter koliko znaša potencial. Glede na to da bi se s tem ukinilo oddajanje na črno in bi po novem verjetno prišlo več denarja iz tega naslova, je tudi smiselno da se ta davek ustrezno zniža. Oziroma isto je če se vrednotenje oceni na malo nižje kot je dejansko in ohrani isti davek kot za ostale "kapitalske dobičke".

Komentarji