4. 3. 2025
Odziv Ministrstva za infrastrukturo
Krožna križišča predstavljajo z vidika prometne varnosti učinkovit ukrep pri zmanjševanju konfliktnih točk za nastanek prometnih nesreč, izboljšujejo pretočnost in umirjajo hitrost, ker promet poteka bolj tekoče kot v klasičnih križiščih. Kljub manjšim hitrostim vožnje, kot to velja za klasična križišča, pa lahko pride do tudi konfliktih situacij, zato je pomembno, da vozniki upoštevajo cestnoprometne predpise, posebnosti krožnega križišča, se izogibajo hipnemu menjavanju pasu oziroma sunkovitim spremembam smeri ter spremljajo ravnanje pešcev in kolesarjev.
Na področju nacionalne zakonodaje Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 132/22, 140/22 – ZSDH-1A, 29/23 in 78/23 – ZUNPEOVE) določa, da morajo biti prehodi za pešce in kolesarje na cestah označeni s predpisano prometno signalizacijo in ponoči osvetljeni v skladu s predpisi. Veljavni predpis s področja projektiranja cest, Pravilnik o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06, 109/10 – ZCes-1, 36/18 in 132/22 – ZCes-2), v okviru zahtev, ki jih morajo izpolnjevati površine za pešce, določa le minimalne dimenzije površin, ki so potrebne za normalno gibanje pešca, peščev prometni profil ter način ločevanja površin od vozišč za motorna vozila. Ostalih določb, ki bi se nanašale na navezovanje prehodov za pešce na pločnike in steze ter obvezne čakalne površine, pa s tem predpisom niso regulirane.
Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju javnih cest ter določanju prometne ureditve na javnih cestah se uporabljajo tudi tehnične specifikacije Projektiranje cest in prometna varnost – površine za pešce, v katerih je določeno, da so prehodi za pešce v območju nesemaforiziranih križišč in krožnih križišč del projektnega urejanja križišč, njihova ureditev pa je odvisna od celotne ureditve križišča in peš površin v vplivnem območju križišča. Prehod za pešce v križiščih preko večpasovnih uvozov/izvozov je dopusten samo, če prostorske omejitve ne omogočajo izvedbe izvennivojskega križanja in če se prometna pasova ločita s prometnim otokom ali se izvedejo ukrepi in naprave za umirjanje prometa (npr. grbine, ploščadi) ali semaforizacija. Pomembno pa je predvsem, da mora biti voznikom, ki se približujejo prehodu, omogočen jasen pregled nad celotno širino prehoda, da lahko pravočasno upočasnijo ali ustavijo in zagotovijo varen prehod pešcev.
Za označevanje prehodov za pešce v krožnih križiščih veljajo enake zahteve kot pri prehodih za pešce v nesamaforiziranem križišču. Prehodi za pešce v krožnih križiščih z dvema uvoznima ali izvoznima prometnima pasovoma so dovoljeni, če so prometni pasovi fizično ločeni z ločilnim otokom. Prehodi za pešce v krožnih križiščih pa se ne označujejo s predpisanimi prometnimi znaki, če je zaradi varnosti to potrebno, pa se v neposredni bližini izvedejo tudi ukrepi za umirjanje prometa.
Ker je prometna varnost udeležencev cestnega prometa, med katerimi so pešci in kolesarji kot najranljivejši skupini še posebej izpostavljeni, nedvomno prioritetna, stanje na tem področju skupaj s pristojnimi deležniki pozorno spremljamo ter bomo v primeru, če se bo izkazalo, da so določene spremembe na tem področju potrebne, tudi odzvali.
