Sprememba 6. člena Zakona o pravniškem državnem izpitu (ZPDI)

Odziv Ministrstva za pravosodje

Z vidika resorne pristojnosti Ministrstva za pravosodje v zvezi z Zakonom o pravniškem državnem izpitu[1] (v nadaljevanju: ZPDI) glede predloga podajamo naslednji odziv:

ZPDI v 6. členu predpisuje pogoje za sprejem za sodniškega pripravnika, ki v skladu z 19. in 19.a členom ZPDI veljajo tudi za pridobitev pravice do opravljanja pravniškega državnega izpita (v nadaljevanju: PDI).

Sodniški pripravnik je lahko, kdor ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava ali strokovni naslov magister prava na podlagi enovitega magistrskega študijskega programa oziroma je končal enakovredno izobraževanje v tujini, priznano v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja (3. točka prvega odstavka 6. člena ZPDI).

V zvezi s tem drugi odstavek 6. člena ZPDI opredeljuje enoten okvir temeljnih pravnih znanj, ki se zahtevajo od kandidata za sprejem v sodniško pripravništvo. Tako je magister prava lahko sodniški pripravnik, če izkaže, da je izdelal diplomsko oziroma magistrsko nalogo in da je opravil izpite iz temeljnih pravnih znanj:

• na civilnopravnem področju, vsaj uvod v civilno pravo, splošni deli obligacijskega, gospodarskega in mednarodno-zasebnega prava, vključno s civilnim procesnim pravom,
• na kazenskopravnem področju, vsaj splošni deli kazenskega prava, vključno s kazenskim procesnim pravom,
• na delovnopravnem področju, vsaj splošni deli delovnega prava s temelji prava socialne varnosti,
• na javnopravnem področju, vsaj splošni deli ustavnega, upravnega in mednarodnega prava ter prava Evropske unije, vključno z upravnim postopkom in upravnim sporom ter
• na temeljnem pravnem področju, vsaj uvod v pravoznanstvo s temelji metodologije vrednotenja v pravu.

Obseg navedenih temeljnih pravnih znanj je podrobneje določen v Pravilniku o zahtevanih temeljnih pravnih znanjih magistrov prava za sprejem v sodniško pripravništvo.[2]

Opisana veljavna ureditev je bila uveljavljena leta 2007 z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravniškem državnem izpitu[3] (v nadaljevanju: ZPDI-D), ki je pogoj strokovne usposobljenosti za opravljanje sodniškega pripravništva uskladil z novimi strokovnimi in znanstvenimi naslovi, pridobljenimi v okviru t. i. bolonjskih študijskih programov. Pred ZPDI-D se je za nastop sodniškega pripravništva zahteval pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik (ali nostrificirana diploma tuje pravne fakultete). Uskladitev z novimi strokovnimi in znanstvenimi naslovi je pomenila, da je bil z dotedanjim strokovnim naslovom univerzitetni diplomirani pravnik kot primerljiv ugotovljen strokovni naslov magister prava, ki se pridobi po zaključeni drugi stopnji petletnega študija prava.[4] S tem je bila izključena možnost, da bi za vstop v sodniško pripravništvo zadoščal strokovni naslov magister prava, ki bi ga oseba pridobila tako, da bi prvostopenjski študij opravila na drugih, nepravnih področjih.

Že ob pripravi novele ZPDI-D je bilo izpostavljeno, da je lahko izobraževanje v okviru bolonjskih študijskih programov, ki naj omogočijo tudi nadaljnje usposabljanje in delo v pravosodju, organizirano kot dvostopenjski študij prava, v okviru katerega se pridobi strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava, ali kot enovit petletni študij prava, s pridobitvijo strokovnega naslova magister prava. Zaradi specifičnosti narave dela, ki se opravlja v okviru funkcij in poklicev le na podlagi opravljenega PDI (sodniška funkcija, funkcija državnega tožilca, delo državnega odvetnika, poklic odvetnika in notarja) oziroma za opravljanje drugih del, za katera se z zakonom zahteva kot pogoj PDI, je bil določen tudi enoten okvir temeljnih pravnih znanj, ki se pridobijo oz. bodo pridobila po bolonjskih študijskih programih v okviru izobraževanja na visokošolskih zavodih, in ki ustrezajo potrebam za nadaljnje usposabljanje in delo v pravosodju. Predvsem gre za pravna znanja s področij, oblikovanih iz nosilnih pozitivnopravnih predmetov, na katerih se sodniški pripravnik dalje usposablja v okviru pripravništva po ZPDI in ki se preverjajo na PDI, ter s temeljnega pravnega področja, oblikovanega iz pravnih predmetov, kot je npr. uvod v pravoznanstvo s temelji metodologije vrednotenja v pravu, ki pravnika predvsem uči razlage, razumevanja in uporabe normativnih pravnih aktov ter vrednotenja in argumentacije v pravu. Gre torej za temeljni enotni okvir izobraževanja, ki visokošolskim zavodom ne predpisuje obvezne oblike, kako mora biti pravni študij organiziran. Le-ta je lahko organiziran kot dvostopenjski študijski program ali pa kot enoviti magistrski študijski program.

Iz navedenih vsebinskih razlogov in zaradi kontinuitete normativne ureditve obravnavanega področja menimo, da je veljavna ureditev izobrazbenega pogoja za sprejem v sodniško pripravništvo ustrezna in je zgolj iz razloga pomanjkanja strokovnega kadra ni primerno spreminjati v predlagani smeri, da bi zadostovala le opravljena druga stopnja pravnega študija. Funkcije, dela in poklici, za katera se zahteva opravljen PDI, so najzahtevnejša pravniška dela, zato je primerno, da se kot osnova za njihovo opravljanje zahteva zaključen celovit pravni študij, kot je predpisan v 6. členu ZPDI.

Navedeno stališče nenazadnje potrjuje tudi dejstvo, da je Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani v študijskem letu 2023/24 pričela izvajati enovit magistrski študijski program Pravo, ki je nadomestil dosedanja prvostopenjski univerzitetni študijski program Pravo in drugostopenjski magistrski študijski program Pravo.[5] Tudi dejstvo, da se lahko na dosedanji drugostopenjski magistrski študijski program Pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, ki traja eno leto in obsega 60 ECTS, med drugim vpiše tudi, kdor je končal visokošolski strokovni program iz drugega (nepravnega) področja pod pogojem, da pred vpisom opravi izpite iz pripravljalnega letnika v obsegu 60 ECTS iz določenih pravnih predmetov, ni v prid predlagani rešitvi, da bi za vstop v sodniško pripravništvo zadoščal le pridobljen naziv magister prava. Menimo namreč, da izpiti iz pripravljalnega letnika v obsegu 60 ECTS iz določenih pravnih predmetov ne predstavljajo izobrazbe, enakovredne prvi stopnji pravnega študija, ki npr. na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani traja štiri leta in obsega 240 ECTS.

Dalje menimo, da prvostopenjskega študija prava tudi ni mogoče nadomestiti s podaljšanjem pripravništva po ZPDI. Pripravništvo po ZPDI traja dve leti in se izvaja na sodiščih, lahko pa tudi pri državnih tožilstvih in kot izbirno usposabljanje ter s zaključi s PDI (prvi odstavek 2. člena ZPDI). Obvezno sodniško pripravništvo, ki se izvaja na sodiščih, lahko pa tudi na državnih tožilstvih, traja osem mesecev (14. člen ZPDI), izbirno usposabljanje v trajanju 16 mesecev pa se lahko opravlja pri različnih subjektih iz 15. člena ZPDI. Pripravništvo po ZPDI, zlasti obvezno sodniško pripravništvo, po svoji vsebini, strukturi in namenu predstavlja praktično nadgradnjo pravnega študija in le-tega ne more nadomestiti.

Ena bistvenih značilnosti in hkrati prednost veljavne ureditve področja pravniškega državnega izpita je enotnost samega PDI, kar omogoča prehajanje oseb z opravljenim PDI med različnimi funkcijami, deli in poklici v okviru pravosodnega sistema. Takšna ureditev je transparentna, enostavna in v skladu z velikostjo slovenskega pravnega prostora, ki terja čim večjo prehodnost in konkurenčnost oseb z opravljenim PDI. Zato menimo, da predlagano omejevanje možnosti dela oz. zaposlovanja določenih oseb z opravljenim PDI ne bi bilo ustrezno.

Glede na navedeno menimo, da je veljavna ureditev ustrezna, zato predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

[1] Uradni list RS, št. 83/03 – uradno prečiščeno besedilo, 111/07, 40/12 – ZUJF in 36/19 – ZOdv-F.

[2] Uradni list RS, št. 93/08.

[3] Uradni list RS, št. 111/07.

[4] Gl. Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravniškem državnem izpitu, objavljen na spletni strani Državnega zbora:

Izbran zakon / akt (dz-rs.si)

[5] Enoviti magistrski študijski program Pravo traja pet let, diplomant pridobi naziv magister prava oziroma magistra prava. Program študija prava na Pravni fakulteti je zasnovan tako, da študentom ponuja najboljšo osnovo za opravljanje pravniškega državnega izpita. Glej spletno stran Pravne fakultete Univerze v Ljubljani:

Pravna fakulteta » Enoviti študijski program (uni-lj.si), zlasti Pravilnik o zaključevanju prvostopenjskega univerzitetnega študijskega programa Pravo in drugostopenjskega magistrskega študijskega programa Pravo na PF UL: pravilnik.o.zakljucevanju.programov.b1.in.b2.pdf (uni-lj.si).