Predlog z odzivom pristojne institucije

Pravilnik

553 OGLEDOV 19 KOMENTARJEV

V podjetjih nimamo pravilnikov za NAVODILA O IZVAJANJU POLITIKE o vedenju zaposlenih predlagam da so pravilniki zakonsko obvezni in se morajo objaviti na oglasnih deskah podjetij v smiselni obliki ki je predlagana spodaj ob tem predpiše tudi komisija ki bo prijave obravnavala ali zunanja pooblaščena služba katere član bo psiholog

(Opredelitev spolnega nadlegovanja)

(1) Spolno nadlegovanje je kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega

ravnanja ali vedenja spolne narave z namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za

ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja, ali pa s

takim učinkom.

(2) Vedenja in ravnanja, ki pomenijo verbalno spolno nadlegovanje iz prvega odstavka, so:

- osvajanje,

- predlogi, povezani s spolnostjo, ali siljenje k spolni dejavnosti,

- ponavljajoči se predlogi za druženje in zmenke,

- spolno sugestivne pripombe, opazke in namigovanja,

- opolzki komentarji, ki se nanašajo na oblačenje, telo ali videz osebe,

- naslavljanje osebe z izrazi 'punči, bejba, srček, miška, cukrček, mucek' in podobnimi,

- uporaba obscenih izrazov ali gest (npr. žvižganje),

- spreminjanje poslovnih tem v spolne,

- zgodbe ali šale s spolno vsebino,

- bahanje s spolnimi podvigi,

- postavljanje osebnih vprašanj o družabnem ali spolnem življenju osebe,

- druga podobna verbalna vedenja ali ravnanja.

(3) Vedenja in ravnanja, ki pomenijo neverbalno spolno nadlegovanje iz prvega odstavka, so:

- (raz)pošiljanje elektronskih sporočil, pisem, telefaksov in drugega gradiva s spolno vsebino,

- kazanje pornografskih ali spolno sugestivnih slik ali besedil,

- pohotni pogledi ali žaljivo spogledovanje,

- spolno sugestivne geste ali strmenje v telesne dele osebe,

- tesno približevanje osebi, kadar govorimo (npr. nagibanje čez hrbet sedeče osebe),

- druga podobna neverbalna vedenja ali ravnanja.

(4) Vedenja in ravnanja, ki pomenijo fizično spolno nadlegovanje iz prvega odstavka, so:

- nepotrebno dotikanje ali trepljanje,

- ščipanje,

- drgnjenje ob telo osebe,

- dotikanje posameznikovih oblačil, las, telesa,

- masaža vratu, ramen,

- objemanje,

- poljubljanje,

- ponavljajoči se telesni stiki po koncu razmerja,

- spolni napad,

- vsiljen spolni odnos,

- druga podobna fizična vedenja ali ravnanja.

2. člen

(Opredelitev nadlegovanja)

(1) Nadlegovanje je vsako neželeno vedenje ali ravnanje, povezano s katerokoli osebno okoliščino, z

namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno

ali žaljivo okolje ali pa s takim učinkom. Osebne okoliščine so spol, narodnost, rasa ali etnično

poreklo, vera ali prepričanje, invalidnost, starost, spolna usmerjenost in druge.

(2) Vedenja in ravnanja, ki pomenijo nadlegovanje iz prvega odstavka, so vsa tista dejanja, ki

temeljijo na različni družbeni in/ali organizacijski moči v odnosu do žrtve:

- posmehovanje,

- poniževanje,

- zastraševanje,

- fizična napadalnost,

- sramotilno obrekovanje ali črnjenje,

- žaljenje zaradi osebne okoliščine osebe,

- seksistične šale,

- druga podobna vedenja ali ravnanja.

3. člen

(Opredelitev trpinčenja)

(1) Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali

očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavkam ali delavcem

na delovnem mestu ali v zvezi z delom.

(2) Vedenja ali ravnanja, ki pomenijo trpinčenje iz prvega odstavka, so:

- vedenja ali ravnanja, ki vplivajo na samoizražanje in na način komunikacije (nadrejena oseba

žrtvi omejuje možnost, da bi se izražala; nenehno prekinjanje govora žrtve; sodelavke

oziroma sodelavci žrtvi omejujejo možnost izražanja; kričanje na žrtev in zmerjanje žrtve;

nenehno kritiziranje žrtvinega zasebnega življenja; telefonsko zastraševanje; ustne grožnje;

pisne grožnje; onemogočanje stikov s pogledi ali gestami; onemogočanje stikov z

zbadanjem);

- vedenja in ravnanja, ki pomenijo omejevanje in preprečevanje žrtvinih socialnih stikov (z

žrtvijo nihče več ne govori; žrtev ne more govoriti z nikomer – onemogočen ji je dostop do

drugih; premestitev na delovno mesto, ki je ločeno od ostalih; sodelavkam oziroma

sodelavcem je prepovedano govoriti z žrtvijo; z žrtvijo ravnajo, kot da je nevidna);

- vedenja in ravnanja, ki krnijo žrtvin ugled (blatenje žrtve za njenim hrbtom; razširjanje

neutemeljenih govoric; posmehovanje; obravnavanje žrtve kot duševno bolne; žrtev je

prisiljena v psihiatrično ocenjevanje in/ali preiskavo; zasmehovanje žrtvine oviranosti oziroma

hendikepiranosti; oponašanje žrtvinih gest, hoje, glasu z namenom zasmehovanja;

zasmehovanje žrtvinega političnega prepričanja ali verske pripadnosti; zasmehovanje

žrtvinega zasebnega življenja; zasmehovanje žrtvine nacionalnosti; žrtev prisilijo, da opravlja

delo, ki prizadene njeno samospoštovanje; žrtvina prizadevanja se ocenjujejo napačno in

ponižujoče; v žrtvine odločitve se zmeraj dvomi; žrtev kličejo s ponižujočimi imeni, ji

namenjajo spolne zbadljivke);

- napadi na kakovost žrtvinega poklicnega in življenjskega položaja (za žrtev ni posebnih nalog;

nadrejeni žrtvi odvzemajo zadolžitve, tako da se niti ne more sama domisliti novih nalog; žrtev

dobiva nepomembne naloge; žrtev dobiva naloge, ki so pod stopnjo njene strokovne

usposobljenosti; žrtev nenehno dobiva nove naloge; žrtev dobiva naloge, ki vplivajo na njeno

samozavest; žrtev dobiva naloge, ki presegajo njeno strokovno usposobljenost, in sicer z

namenom, da bi se jo osramotilo; povzroča se splošna škoda, zaradi katere ima stroške zlasti

žrtev; poškoduje se žrtvin dom ali delovno mesto);

- neposredni napadi na zdravje osebe (žrtev je prisiljena opravljati fizično naporno delo; grožnje

s fizičnim nasiljem; da se grozi žrtvi, se uporabljajo blažje oblike nasilja; fizična zloraba;

odkrito spolno nadlegovanje);

- druga vedenja ali ravnanja, ki ustrezajo definiciji iz prvega odstavka tega člena.

4. člen

(Preprečevanje, informiranje in ozaveščanje)

(1) Z aktivnostmi zavoda za zaščito zaposlenih pred spolnim in drugim nadlegovanjem ter

trpinčenjem vodstvo zavoda seznani vse zaposlene. Ti s svojim podpisom potrdijo, da bodo

spoštovali dostojanstvo sodelavk in sodelavcev in ne bodo izvajali nasilja, še zlasti ne spolnega in

drugega nadlegovanja ter trpinčenja.

(2) Vsi sprejeti dokumenti iz prvega odstavka tega člena so zaposlenim v tiskani obliki dostopni v

tajništvu zavoda, v elektronski obliki pa spletnih straneh zavoda.

(3) Vodstvo zavoda vzpodbuja zaposlene, da se udeležujejo dogodkov, ob katerih se ozaveščajo

o pojavih spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja. Vodstvo zavoda organizira dejavnosti

ozaveščanja o pojavih spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja.

5. člen

(Nasveti in pomoč zaposlenim)

Pri nudenju pomoči žrtvam veljajo naslednja načela in dejstva:

- obravnava spolnega ali drugega nadlegovanja ali trpinčenja je namenjena ustavitvi nasilja,

učinkoviti pomoči žrtvam ter temu, da storilke ali storilci sprejmejo odgovornost za nasilje;

- žrtev ni in ne more biti odgovorna za nasilno ravnanje ali vedenje storilke ali storilca;

- pri preiskovanju ali obravnavi prijave spolnega ali drugega nadlegovanja ali trpinčenja se

žrtev in storilk ali storilcev ne sooča;

- upoštevati je treba, da zaradi storjenega nasilja pride do neravnovesja v psihološki moči med

žrtvijo ter storilko ali storilcem in zato so za žrtev lahko škodljivi postopki, s katerimi bi skušali

krivdo za nasilje porazdeliti med vse vpletene osebe ali bi obravnavali nasilje kot konflikt med

enakovredno močnimi subjekti (na primer: mediacija) in/ali zanikali povzročeno škodo žrtvi – v

takem primeru bi lahko prišlo do sekundarne viktimizacije;

- ob obravnavi prijave spolnega ali drugega nadlegovanja ali trpinčenja se ne izhaja iz lastnih

ali preteklih izkušenj, ne sodi po lastnih občutkih in čustvih, prav tako se ne minimalizira in

omalovažuje storjenega nasilja, temveč se izhaja iz individualnosti vsakega primera ter

individualnosti osebe, ki nasilje doživlja;

- žrtve zlasti zaradi različne organizacijske in/ali družbene moči tudi pri blažjih oblikah spolnega

ali drugega nadlegovanja od storilk ali storilcev velikokrat ne zmorejo zahtevati, naj prenehajo

s svojim vedenjem ali ravnanjem, in zato se od njih tega ne more zahtevati;

- žrtve zaradi specifične dinamike in posledic nasilja pri trpinčenju od storilk ali storilcev

večinoma ne zmorejo zahtevati, naj prenehajo s svojim vedenjem ali ravnanjem, in zato se od

njih tega ne more pričakovati ali zahtevati;

- žrtvam se ne sme vsiljevati rešitev, temveč je treba upoštevati njihove potrebe in odločitve ter

jih pri iskanju rešitev podpirati;

- namesto in v imenu žrtev se ne sprejema nobenih odločitev;

- žrtev mora biti obveščena o dejavnostih, ki sledijo njeni prijavi.

Vodstvo v roku 30 dni od sprejema politike in navodil za izvajanje politike v zvezi z delom objavi

seznam članic in članov komisije

65 glasov

6 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 50 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR G g1g1 1 predlog

STATUS PREDLOGA

PREDLOG POSLAN 18. 9. 2023
KONEC OBRAVNAVE 17. 10. 2023
ODGOVOR 6. 11. 2023

Odgovor

6. 11. 2023

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Uvodoma naj izpostavimo, da je iz besedila predloga razvidno, da se le-ta nanaša na sprejetje splošnega akta, ki ureja ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu.

Z vidika veljavne delovnopravne ureditve pojasnjujemo, da Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) v 47. členu, ki ureja varovanje dostojanstva delavca pri delu, v prvem odstavku določa obveznost delodajalca, da zagotavlja takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev ter da mora v ta namen delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu.

Kakšne ukrepe bo delodajalec sprejel za zagotovitev ukrepov za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem oziroma pred trpinčenjem, je prepuščeno delodajalcu. Delodajalec mora sprejeti tako preventivne ukrepe, s katerimi preprečuje možnosti neželenega ravnanja, kot tudi kurativne ukrepe v primeru, ko delodajalec ugotovi oziroma je obveščen o takšnem ravnanju.

Nadalje ZDR-1 v drugem odstavku 47. člena nalaga delodajalcu obveznost, da poskrbi, da so delavci tudi dejansko seznanjeni s sprejetimi ukrepi iz prvega odstavka 47. člena ZDR-1, in sicer mora o sprejetih ukrepih pisno obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije). Določba tretjega odstavka 47. člena ZDR-1 določa pravilo obrnjenega dokaznega bremena v primeru spora v zvezi s spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem, kar pomeni, da če delavec v sporu navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je delodajalec ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 47. člena ZDR-1, je dokazno breme na strani delodajalca.

V kolikor delodajalec ne zagotavlja varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem v skladu s prvim odstavkom 47. člena ZDR-1, stori v skladu s 7. točko prvega odstavka 217. člena ZDR-1 prekršek, za katerega je predpisana globa od 3.000 do 20.000 eur. V kolikor pa delodajalec ne obvesti delavcev o sprejetih ukrepih za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu v skladu z drugim odstavkom 47. člena ZDR-1, pa stori prekršek, za katerega je predpisana globa od 1.500 do 4.000 eurov, kar ima podlago v 4. točki prvega odstavka 217.a člena ZDR-1.

Na podlagi pojasnjene delovnopravne zakonodaje lahko ugotovimo, da veljavna zakonodaja že ustrezno ureja obveznost delodajalca, da zagotavlja takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. Posledično ni mogoče slediti predlogu, da se določi zakonska obveznost sprejema pravilnika z opisano vsebino, saj takšno obveznost sprejetja ustreznih ukrepov za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu že ustrezno določa obstoječa zakonska ureditev v ZDR-1. Slednje potrjuje tudi sodna praksa Vrhovnega sodišča RS (gl. npr. Sklep VIII Ips 85/2019).

Pravilnik

Odgovor

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Komentarji