Celovita optimizacija izvajanja HNMP, saj trenutno stanje potencialno krši ustavo RS
Delovanje službe helikopterske nujne pomoči v Sloveniji je, kot opozarjajo številni strokovnjaki s področja, organizacijsko in logistično zastarelo, saj v dobrih dvajsetih letih delovanja HNMP v Sloveniji ni bilo bistvenih sprememb. HNMP deluje na način, kakršnega ne prakticirajo nikjer več v Evropski uniji, saj se za helikoptersko reševanje uporablja večnamenske vojaške in policijske zrakoplove, ki so hkrati vpeti v kar pet služb: primarno reševanje, gorsko reševanje, opravljanje sekundarnih prevozov bolnikov, prevoz novorojenčkov v inkubatorjih ter gašenje požarov.
Področje izvajanja HNMP ureja Pravilnik o pogojih izvajanja helikopterske nujne pomoči (Uradni list RS, št. 81/16) na podlagi drugega odstavka 6. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF in 14/13) in v zvezi s prvim odstavkom 36. člena Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 92/07, 54/09, 23/11 in 27/16). Na podlagi 4. odstavka 2. člena slednjega pravilnika, helikopterske prevoznike določi Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za zdravje. Kapacitete za izvajanje HNMP imata danes v državi le Slovenska vojska in Policija, ki to dejavnost edini opravljata kot državno aktivnost na podlagi sklepa Vlade RS 16504-1/2021/3 z dne 24.6. 2021. Pravilnik o pogojih izvajanja helikopterske nujne pomoči med drugim v 8. členu o organiziranosti helikopterskega prevoznikadoloča , da helikopterski prevoznik zagotovi takšno organizacijo, da čas aktivacije ne presega 5 minut v normalnih vremenskih pogojih. 21. člen sicer navaja da je do začetka uporabe namenskih helikopterjev zgolj za namen izvajanje HNMP v normalnih vremenskih pogojih dopusten aktivacijski čas daljši od 5 minut, vendar ne več kot 10 minut, če je razlog tehnične (npr. helikopter) ali organizacijske narave (sprejem in posredovanje klica s strani ekipe HNMP), ter da so zahteve za helikopterskega prevoznika določene v Pravilniku o plovnosti, letalskih operacijah, letalskem osebju ter določenih pravilih letenja policijskih in carinskih zrakoplovov (Uradni list RS, št. 76/14 in 99/15), Pravilniku o letenju vojaških zrakoplovov (Uradni list RS, št. 82/09) in Pravilniku o registraciji, označevanju, plovnosti ter listinah in knjigah vojaških zrakoplovov (Uradni list RS, št. 42/16).
V praksi aktivacijski čas zrakoplova Slovenske vojske traja vsaj 15 minut, pogosto pa tudi več. Posledično se mnogokrat zgodi, da zaradi slednjega in morebitne zasedenosti helikopterja z opravljanjem drugih nalog, ekipa HNMP do poškodovanca ali obolelega pride po več kot eni uri, ko bi moral biti po mednarodnih standardih že na zdravljenju v bolnišnici. Tako se direktno krši predmetni pravilnik s čemer se v nevarnost postavlja človeška življenja.
Hkrati trenutna ureditev HNMP ni v skladu z Uredbo komisije EU št. 965/2012 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalske operacije v skaldu z Uredbo ES št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (Uradni list EU št 296/1). Kot polnopravna članica EU, bi morala Republika Slovenija v svoj pravni red implementirati določbe iz slednje uredbe, torej v vse zakonske in podzakonske akte, ki urejajo predmetno področje in tem določbam v praksi tudi slediti. Uredba št. 965/2012 med drugim določa, da HNMP sicer lahko opravljajo zrakoplovi in posadke vojske in policije, vendar pod enakimi kot bi jih opravljali civilni prevozniki ter jih, torej, nadzoruje civilna agencija za letalstvo.
Ob tem je potrebno poudariti, da je HNMP del zagotavljanja zdravstvenega varstva državljanov, ki vključuje vse dejavnosti, ki varujejo in ohranjajo zdravje državljanov. Po 51. Členu Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a) ima vsakdo pravico do zdravstvenega varsta pod pogoji, ki jih določa zakon. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K, 36/19, 189/20 – ZFRO, 51/21, 159/21, 196/21 – ZDOsk, 15/22, 43/22, 100/22 – ZNUZSZS, 141/22 – ZNUNBZ, 40/23 – ZČmIS-1 in 78/23) v prvih treh členih izpeljuje pravico do zdravstvenega varstva kot pozitivno temeljno pravico človeka, zagotovljeno vsakomur pod pogoji, ki jih predmetni zakon določa. Vsakdo ima torej pravico do najvišje možnje stopnje zdravja, nihče pa ne sme ogrožati življenja drugih. Država mora z ustreznimi ukrepi zagotoviti, da bodo posameznki in prebivalstvo deležnih potrebnih preventivnih in kurativnih zdravstvenih storitev v okviru zdravstvenega varstva, da se vsem zagotovi najvišja možna stopnja zdravja. Zagotoviti se mora dostopnost zdravstvene službe ter najvišjo možno kvaliteto in varnost zdravstvenih storitev.
Glede na to, da trenutna organizacijska ureditev izvajanja službe HNMP ni skladna z Uredbo komisije EU št 965/2012, ter da hkrati krši tudi nekatere določbe nacionalnih podzakonskih aktov izvajanja zdravstvenega varstva, državljanom RS ni zagotovljena najvišja možna kvaliteta zdravstvenih storitev s področja nunje medicinske pomoči v primeru nezgode ali nenadnega poslabšanja zdravja, s čimer ne more biti dosežena najvišja možnja stopnja zdravja državljanov. Hkrati so zaradi neustrezne organizacije delovanja službe HNMP ogrožena človeška življenja . S tem je ustvarjen potreben pogoj za ugotovitev kršenja ustavne pravice državljanov do zdravstvenega varsta pod pogoji, ki jih določa zakon. Izpolnjenost tega pogoja pa ustvarja objektivno odgovornost Republike Slovenije zaradi neustreznega zagotavljanja organizacijskih pogojev za najvišjo možno kakovost izvajanja nujne medicinske pomoči s pomočjo helikopterskih prevozov in posledičnega potencialnega kršenja 51. Člena Ustave RS.
Zaradi navedenega pozivam Vlado Republike Slovenije naj čim prej celovito optimizira in modernizira celotno organizacijsko in tehnično shemo izvajanja HNMP v skaldu z evropskimi standardi in z uporabo namenskih helikopterjev, pri tem pa naj prisluhne strokovnjakom s področja izvajanja NMP in HNMP.