Celovita optimizacija izvajanja HNMP, saj trenutno stanje potencialno krši ustavo RS
Delovanje službe helikopterske nujne pomoči v Sloveniji je, kot opozarjajo številni strokovnjaki s področja, organizacijsko in logistično zastarelo, saj v dobrih dvajsetih letih delovanja HNMP v Sloveniji ni bilo bistvenih sprememb. HNMP deluje na način, kakršnega ne prakticirajo nikjer več v Evropski uniji, saj se za helikoptersko reševanje uporablja večnamenske vojaške in policijske zrakoplove, ki so hkrati vpeti v kar pet služb: primarno reševanje, gorsko reševanje, opravljanje sekundarnih prevozov bolnikov, prevoz novorojenčkov v inkubatorjih ter gašenje požarov.
Področje izvajanja HNMP ureja Pravilnik o pogojih izvajanja helikopterske nujne pomoči (Uradni list RS, št. 81/16) na podlagi drugega odstavka 6. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF in 14/13) in v zvezi s prvim odstavkom 36. člena Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 92/07, 54/09, 23/11 in 27/16). Na podlagi 4. odstavka 2. člena slednjega pravilnika, helikopterske prevoznike določi Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za zdravje. Kapacitete za izvajanje HNMP imata danes v državi le Slovenska vojska in Policija, ki to dejavnost edini opravljata kot državno aktivnost na podlagi sklepa Vlade RS 16504-1/2021/3 z dne 24.6. 2021. Pravilnik o pogojih izvajanja helikopterske nujne pomoči med drugim v 8. členu o organiziranosti helikopterskega prevoznikadoloča , da helikopterski prevoznik zagotovi takšno organizacijo, da čas aktivacije ne presega 5 minut v normalnih vremenskih pogojih. 21. člen sicer navaja da je do začetka uporabe namenskih helikopterjev zgolj za namen izvajanje HNMP v normalnih vremenskih pogojih dopusten aktivacijski čas daljši od 5 minut, vendar ne več kot 10 minut, če je razlog tehnične (npr. helikopter) ali organizacijske narave (sprejem in posredovanje klica s strani ekipe HNMP), ter da so zahteve za helikopterskega prevoznika določene v Pravilniku o plovnosti, letalskih operacijah, letalskem osebju ter določenih pravilih letenja policijskih in carinskih zrakoplovov (Uradni list RS, št. 76/14 in 99/15), Pravilniku o letenju vojaških zrakoplovov (Uradni list RS, št. 82/09) in Pravilniku o registraciji, označevanju, plovnosti ter listinah in knjigah vojaških zrakoplovov (Uradni list RS, št. 42/16).
V praksi aktivacijski čas zrakoplova Slovenske vojske traja vsaj 15 minut, pogosto pa tudi več. Posledično se mnogokrat zgodi, da zaradi slednjega in morebitne zasedenosti helikopterja z opravljanjem drugih nalog, ekipa HNMP do poškodovanca ali obolelega pride po več kot eni uri, ko bi moral biti po mednarodnih standardih že na zdravljenju v bolnišnici. Tako se direktno krši predmetni pravilnik s čemer se v nevarnost postavlja človeška življenja.
Hkrati trenutna ureditev HNMP ni v skladu z Uredbo komisije EU št. 965/2012 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalske operacije v skaldu z Uredbo ES št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (Uradni list EU št 296/1). Kot polnopravna članica EU, bi morala Republika Slovenija v svoj pravni red implementirati določbe iz slednje uredbe, torej v vse zakonske in podzakonske akte, ki urejajo predmetno področje in tem določbam v praksi tudi slediti. Uredba št. 965/2012 med drugim določa, da HNMP sicer lahko opravljajo zrakoplovi in posadke vojske in policije, vendar pod enakimi kot bi jih opravljali civilni prevozniki ter jih, torej, nadzoruje civilna agencija za letalstvo.
Ob tem je potrebno poudariti, da je HNMP del zagotavljanja zdravstvenega varstva državljanov, ki vključuje vse dejavnosti, ki varujejo in ohranjajo zdravje državljanov. Po 51. Členu Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a) ima vsakdo pravico do zdravstvenega varsta pod pogoji, ki jih določa zakon. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K, 36/19, 189/20 – ZFRO, 51/21, 159/21, 196/21 – ZDOsk, 15/22, 43/22, 100/22 – ZNUZSZS, 141/22 – ZNUNBZ, 40/23 – ZČmIS-1 in 78/23) v prvih treh členih izpeljuje pravico do zdravstvenega varstva kot pozitivno temeljno pravico človeka, zagotovljeno vsakomur pod pogoji, ki jih predmetni zakon določa. Vsakdo ima torej pravico do najvišje možnje stopnje zdravja, nihče pa ne sme ogrožati življenja drugih. Država mora z ustreznimi ukrepi zagotoviti, da bodo posameznki in prebivalstvo deležnih potrebnih preventivnih in kurativnih zdravstvenih storitev v okviru zdravstvenega varstva, da se vsem zagotovi najvišja možna stopnja zdravja. Zagotoviti se mora dostopnost zdravstvene službe ter najvišjo možno kvaliteto in varnost zdravstvenih storitev.
Glede na to, da trenutna organizacijska ureditev izvajanja službe HNMP ni skladna z Uredbo komisije EU št 965/2012, ter da hkrati krši tudi nekatere določbe nacionalnih podzakonskih aktov izvajanja zdravstvenega varstva, državljanom RS ni zagotovljena najvišja možna kvaliteta zdravstvenih storitev s področja nunje medicinske pomoči v primeru nezgode ali nenadnega poslabšanja zdravja, s čimer ne more biti dosežena najvišja možnja stopnja zdravja državljanov. Hkrati so zaradi neustrezne organizacije delovanja službe HNMP ogrožena človeška življenja . S tem je ustvarjen potreben pogoj za ugotovitev kršenja ustavne pravice državljanov do zdravstvenega varsta pod pogoji, ki jih določa zakon. Izpolnjenost tega pogoja pa ustvarja objektivno odgovornost Republike Slovenije zaradi neustreznega zagotavljanja organizacijskih pogojev za najvišjo možno kakovost izvajanja nujne medicinske pomoči s pomočjo helikopterskih prevozov in posledičnega potencialnega kršenja 51. Člena Ustave RS.
Zaradi navedenega pozivam Vlado Republike Slovenije naj čim prej celovito optimizira in modernizira celotno organizacijsko in tehnično shemo izvajanja HNMP v skaldu z evropskimi standardi in z uporabo namenskih helikopterjev, pri tem pa naj prisluhne strokovnjakom s področja izvajanja NMP in HNMP.
www.policija.si/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnost/sporocila-za-javnost-gpue/122039-z-novo-sistemsko-ureditvijo-se-helikopterska-nujna-medicinska-pomoc-vraca-v-policijo
NHMP je ena od bolj redkih storitev povezanih z zdravstvom, ki relativno dobro dela. Ampak lobiji so v tem zavohali denar in bi radi posel speljali vojski in policiji.
pritrjujem.
Dodatna sredstva pa se lahko pridobi tudi na osnovi priglasitev 'gornikov-pohodnikov' na rute in zavarovanje le teh, primerljivo z Avstrijo. Tako bi ne zastonj reševali tudi neodgovornih pohodnikov, ali celo športnih hikerjev, ki pokličejo helikopter le zato da se peljejo z njim, kot je bilo predstavljeno nedavno v reportaži na RTV SLO.
Frustrirajoče je, ko kot zdravstveni dispečer aktiviram HNMP in potem gledam kako še 10 minut ali več stoji na Brniku… kako s posadko helikopterja ne morem komunicirati drugače kot da pokličem prstojni ReCO kjer se helikopter nahaja in še v tem primeru je komunikacija posredna, če nimam ravno sreče in dobim zdravnika po telefonu (kjer pa zelo ropota)
To, da za vzlet potrebujemo 10–15 min nam pogosto ‘preprečuje’ da bi helikopter sploh aktivirali kljub temu, da se zavedamo, da bi njegova aktivacija prispeval k boljši in hitrejši obravnavi pacienta. poleg tega imamo pa še pravila zavarovanja kraj pristanka nenormalna, kljub temu da lahko helikopter pristane na skoraj vsakem križišču, na skoraj vsaki vaški poti…
In pika na i je ravno souporaba helikopterja za potrebe več urgentnih služb. Ko imamo mi intervencijo s hudo poškodovano osebo, helikopter pa prevaža pacienta iz ene v drugo bolnico ali še huje, planinca ki se je zaplezal pelje do njegovega avtomobila ali s poškodbo gležnja do UKC Ljubljana.
Dokler HNMP (in tudo NMP) ne bosta ustrezno urejena z ustreznim številom namenskih helikopterjev in reševalnih vozil, bodo ljudje umeirali po nepotrebnem!
Avsolutno podpiram predlog ki vsaj delni rešuje problematiko NMP
Moje laično mnenje : dokler helikopter rešuje tudi psa, ki ga je v gorah nekaj pičilo, nam ni hudega. Slovenija je majhna in helikopter je lahko hitro kjerkoli.
Tvoje mnenje je res laično!
1. Helikopter naredi 40 km v 10 minutah, torej ne pride hitro kamorkoli. Odvisno kaj je zate hitro. Iz Brnika do Osilnice in nazaj se leti več kot eno uro. Torej si že izven l”zlate ure”, ki v medicini bistveno poveča procent preživetja.
2. V Republiki Sloveniji se tudi za teševanje živali uporabi vse resurse, saj se rešuje življenje (človeško ali živalsko)
Tako da, v bodoče raje ne komentiraj kar ne poznaš. Zaradi takih kot si ti inamo zastarel sistem helikopterskega reševanja, kjer se v središče polaga letenje vojaških in policijskih zrakoplovov in dodatki pri plačah vojaških pilotov. V središče je potrebno postaviti bolnika/poškodovanca! Za kaj takega pa potrebujemo namenske reševalne helikopterje in vsaj 3 strateško postavljene baze v Sloveniji. Sedanji sistem in postavitev žal nista optimalna.
Upam, da nikoli ne boš potreboval uslugo HNMP, ker se boš takrat spomnil svojih besed…
Srečno!
huipaa, poglej no prag glasov je spet dvignjen.??
na 50, ampak rešitev je da vsak naredi pet profilov in glej deset nas bo dovolj.
Mrbit si pa zamenjal vzrok in posledico :)