11. 3. 2024
Odziv Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport
Področje pravic ureja Zakon o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 130/22, ZVPot-1) (v nadaljnjem besedilu ZVPot-1), ki v 1. členu določa, da ta zakon ureja pravice potrošnikov pri ponujanju, prodajanju in drugih oblikah trženja blaga, storitev in digitalne vsebine s strani podjetij ter določa dolžnosti podjetij, državnih organov in drugih subjektov, da te pravice zagotavljajo.
V nadaljevanju ZVPot-1 v tretjem odstavku 12. člena določa, da če blago zaradi svojih lastnosti ni primerno za običajno uporabo, ga podjetje ne sme dati v prodajo oziroma ustavi njegovo prodajo ali na njem označi, za katere namene je uporabno tudi s temi lastnostmi.
V primeru, da podjetje prodaja blago z napako, je potrebno glede na določilo 17. člena ZVPot-1,
takšno blago fizično ločiti od preostalega brezhibnega blaga, potrošnike pa jasno in vidno opozoriti, da gre za blago z napako ter vsak kos takega blaga posebej označiti.
Glede odgovornosti prodajalca za neskladnost blaga pojasnjujemo, da je v 75. členu ZVPot-1 (razbremenitev odgovornosti prodajalca za neskladnost blaga) v primeru prodaje blaga, ki ne izpolnjuje objektivnih zahtev za skladnost določeno, da, prodajalec ne odgovarja za neskladnost blaga, ki je posledica neizpolnjevanja objektivnih zahtev za skladnost blaga iz 73. in 74. člena ZVPot-1, če je prodajalec potrošnika ob sklenitvi prodajne pogodbe posebej obvestil, da posamezna lastnost blaga odstopa od objektivnih zahtev za skladnost iz 73. in 74. člena ZVPot-1, ter je potrošnik ob sklenitvi prodajne pogodbe izrecno in ločeno sprejel to odstopanje.
Kadar blago ni skladno in torej ne izpolnjuje zahtev za skladnost blaga, kot izhaja iz 72.−74. člena ZVPot−1, npr. izdelek ne ustreza namenu, za katerega se običajno uporablja, nima oglaševanih lastnosti, nima lastnosti, ki jih je potrošnik zahteval, ipd., lahko potrošnik v dveh mesecih od odkritja neskladnosti obvesti prodajalca ter uveljavlja pravice iz naslova neskladnosti (za neskladnost, ki se na blagu pokaže po dveh letih od prevzema prodajalec ne odgovarja več).
Prodaja poplavljenega blaga, ki nima več lastnosti za običajno rabo skladno z ZVPot-1, ni dovoljena. Vendar pa lahko takšno blago prodajalec tudi izjemoma prodaja, če ga ustrezno označi. Opustitev ustreznih označb o poplavljenosti in lastnostih blaga bi pomenila kršitev navedenih določb in nepošteno poslovno prakso ZVPot-1. Če je blago poplavljeno in bi to lahko vplivalo na njegove običajne lastnosti, mora podjetje lastnosti poplavljenega blaga preveriti pred prodajo ali pa prodajo ustaviti. Dolžnost preveritve lastnosti velja za vsa podjetja od proizvajalca do prodajalca.
Potrošniki na spletni strani predlagam.vladi.si/predlog/16900 predlagajo, da bi se zbirali podatki o poškodovanih in poplavljenih vozilih na podlagi VIN številke (številka identifikacije vozila).
Po pregledu spletne strani www.avto.net je bilo ugotovljeno, da so vozila, ki se prodajajo med drugim označena kot poplavljena in poškodovana, tako da je potrošnik ustrezno obveščen o stanju vozila.
Prav tako lahko vsak potrošnik pred nakupom rabljenega vozila na podlagi VIN številke na spletni strani avtolog.si in ostalih spletnih straneh (https://www.carvertical.com/si, www.autodna.si, www.carfax.eu/sl/, itd.) pridobi podatke o posameznem vozilu glede lastnosti vozila, imetniku vozila, prevoženih km zapisanih ob tehničnih pregledih in tudi prvi registraciji vozila in prvi registraciji vozila v Republiki Sloveniji.
Glede na zapisano Tržni inšpektorat Republike Slovenije v skladu z ZVPot-1 nima pravne podlage v smislu zbiranja VIN številk, na podlagi katerih bi potrošniki preverjali zgodovino vozila, prav tako ne bi bilo smiselno, saj vsi ti podatki že obstajajo na različnih spletnih straneh.
Menimo, da bi morebitno centralizirano zbiranje tovrstnih podatkov, če bi se ocenilo kot primerno in potrebno, lahko opravljala Javna agencija za varnost cestnega prometa.