17. 7. 2026
Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino
Posredovani predlog vsebuje štiri vsebinske pobude, in sicer preimenovanje ministrstva v Ministrstvo za vzgojo in šolstvo (poudarek na vzgoji), določitev enotnega učnega gradiva ter cenovne dostopnosti učnih gradiv, zagotovitev brezplačnega šolanja in povečanje pooblastil učiteljev.
Glede predloga za preimenovanje ministrstva pojasnjujemo, da je vzgoja že danes eden temeljnih ciljev slovenskega vzgojno-izobraževalnega sistema, ne glede na naziv ministrstva. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) v 2. členu določa cilje vzgoje in izobraževanja, med katerimi so tudi spodbujanje celostnega razvoja posameznika, razvijanje odgovornosti, medsebojnega spoštovanja, strpnosti, demokratičnih vrednot, človekovih pravic ter priprava na odgovorno življenje v družbi. Vzgoja je tako že zakonsko opredeljena kot neločljiv del vzgojno-izobraževalnega procesa in predstavlja eno izmed temeljnih nalog vseh vzgojno-izobraževalnih zavodov.
Na področju učnih gradiv je bila v tekočem šolskem letu sprejeta nova zakonodaja, katere cilj je zagotoviti višjo kakovost učnih gradiv, njihovo večjo cenovno dostopnost ter enake možnosti za vse učence in dijake. V veljavi so Zakon o potrjevanju učnih gradiv, Pravilnik o potrjevanju učnih gradiv in Pravilnik o učbeniškem skladu, ki urejajo postopek potrjevanja učbenikov, delovnih učbenikov in delovnih zvezkov ter prispevajo k večji kakovosti, cenovni dostopnosti in enakim pogojem za izobraževanje. Poleg tega ZOFVI v 135. členu določa ustanovitev šolskega sklada, iz katerega se lahko financirajo dejavnosti, ki niso sestavni del izobraževalnega programa oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev, sredstva sklada pa se lahko namenijo tudi za pomoč otrokom, učencem in dijakom iz socialno manj vzpodbudnih okolij pri vključevanju v dejavnosti, povezane z izvajanjem javno veljavnega programa.
Pravica do brezplačnega izobraževanja je v Republiki Sloveniji že zagotovljena z 57. členom Ustave Republike Slovenije, ki določa, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in se financira iz javnih sredstev. Redno srednješolsko izobraževanje v javnih srednjih šolah se financira iz javnih sredstev na podlagi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, Zakona o gimnazijah ter Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, zaradi česar je redno srednješolsko izobraževanje v javnih šolah za dijake brez šolnine.
V zvezi s predlogom o povečanju pooblastil učiteljev pojasnjujemo, da veljavna zakonodaja že zagotavlja pomembno stopnjo njihove strokovne avtonomije. ZOFVI v 92. členu določa, da strokovni delavci izvajajo vzgojno-izobraževalno delo v skladu z zakonom in javno veljavnimi programi tako, da zagotavljajo objektivnost, kritičnost in pluralnost ter so pri tem strokovno avtonomni. To pomeni, da učitelji svoje delo izvajajo v okviru zakonodaje in učnih načrtov, hkrati pa samostojno izbirajo didaktične pristope, metode in oblike dela, učna sredstva, način preverjanja in utrjevanja znanja ter organizacijo
učnega procesa.
Iz navedenega izhaja, da predlog naslavlja področja, ki so že urejena z veljavno zakonodajo oziroma so bila na posameznih področjih dodatno sistemsko urejena z nedavno sprejetimi predpisi. Predlagane rešitve zato ne predstavljajo novih vsebinskih rešitev, ki bi zahtevale spremembo veljavne ureditve.
Zato menimo, da predlog Poenotenje šolskega sistema ni primeren za nadaljnjo obravnavo