Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Delovna doba 40 let in nič več

1186 OGLEDOV 41 KOMENTARJEV

Vladi predlagam, da ukine upokojevanje glede na starost. Ljudje, ki niso študirali ali so tako kot jaz študirali ob delu, smo se zaposlili prej in se mi zdi diskriminanto , da bi mogli delati več kot 40 let. Kdor pa želi delati dlje, naj kar dela. Vsi nismo zdravi, da bi hodili še dalj časa v službo, spet pa ne tako bolni, da bi se invalidsko upokojili. V 40 letih smo prispevali za pokojninsko zavarovanje dovolj, da uživamo v pokoju vsaj nekaj let.

80 glasov

15 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 24 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR S Saina 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


12. 9. 2023

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

V zvezi s posredovanim dopisom pojasnjujemo, da se v Sloveniji nahajamo pred izzivi, ki jih pred nas postavljajo demografski trendi, ki bodo vplivali na zmanjševanje števila delovno aktivnega prebivalstva.

Nadalje se nam zdi pomembno pojasniti, da je sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja zavarovalni sistem, ki vsebuje tudi elemente solidarnosti in vzajemnosti, kar pomeni, da gre za sistem, v katerem je posameznik zavarovan za nastop določenega rizika (npr. starost, invalidnost, smrt v družini). Pravica do starostne pokojnine je primarno vezana na zavarovalni riziko starosti, to je na predpostavko, da se ob nastopu določene starosti in ob izpolnjevanju drugih z zakonom določenih pogojev, zavarovancu zagotovi materialna in socialna varnost, ker si je sam z delom ne zmore več zagotoviti. Tako sta kot že navedeno, po veljavni zakonodaji določena dva pogoja za uveljavitev starostne pokojnine, in sicer pogoj starosti ter pogoj pokojninske dobe. Da se oseba torej lahko upokoji, mora torej izpolniti tako pogoj starosti kot pogoj pokojninske dobe. Pokojninski sistem določa različne pogoje za upokojitev po pravilu, da se oseba lahko upokoji pri nižji starosti, če dopolni daljšo pokojninsko dobo in obratno - če dopolni visoko starost, se zahteva nižja pokojninska doba. Daljša pokojninska doba je kriterij, ki pri posamezniku zvišuje višino pokojnine. V kolikor torej oseba izpolni zakonsko določeno pokojninsko dobo brez dokupa, mora kljub temu, da ima dovolj pokojninske dobe, izpolniti tudi pogoj starosti. Prav tako poudarjamo, da je osnovni cilj modernizacije pokojninskega sistema – t.j. ohranjanje vzdržnega pokojninskega sistema, ki bo posameznikom po upokojitvi zagotavljal primerne in zadostne prejemke ter s tem varno starost. Edina možna rešitev je tako določitev pogojev na način, kot je to urejeno v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR in 84/23 – ZDOsk-1) in sicer, da morajo osebe poleg pokojninske dobe za polno pokojnino dopolniti tudi določeno starost, saj je s tem zagotovljeno, da imajo zavarovanci za daljše obdobje prejemanja pokojnine dopolnjeno tudi daljšo pokojninsko dobo, kar pomeni, da so zanje plačani prispevki za daljše obdobje.

Primerjava s tujo pokojninsko zakonodajo kaže, da je postopno zviševanje upokojitvene starosti eden izmed ključnih elementov za zagotavljanje vzdržnosti pokojninskega sistema. Slovenija bo okoli leta 2030 priča močnejšemu demografskemu pritisku zaradi upokojevanja številčnejše generacije, kar bo predvidoma povzročilo tudi višje obremenitve pokojninske blagajne. Zakonsko določena upokojitvena starost je sicer eden izmed najpomembnejših parametrov pokojninskega sistema, ki definira tako obseg solidarnosti med posameznimi generacijami kot tudi vzdržnost pokojninske blagajne. Z vidika navedenega bo potrebno določiti zakonsko določeno upokojitveno starost tako, da bo sledila demografskim trendom, ki jim bomo priča v prihodnosti, upoštevajoč dejstvo, da mora posamezna generacija v upokojitvi preživeti približno enako obdobje svojega življenja kot njena predhodna in njena naslednja generacija. V prihodnje pa sene razmišlja od dvigu delovne dobe.

Glede na demografske trende in izzive, ki jih prinaša staranje družbe, so potrebne celovite spremembe pokojninskega sistema. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju MDDSZ) se ob tem zaveda, da bo potrebno breme staranja pravično prerazporediti med vse generacije ter zagotoviti dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema na način, da bodo tudi generacije posameznikov, ki na trg dela šele vstopajo, iz sistema lahko črpale primerljive pravice vplačanim prispevkom. Na MDDSZ še pojasnjujemo, da je vsako sistemsko spreminjanje pokojninske zakonodaje vedno predmet intenzivnega socialnega dialoga ter tudi rezultat širšega družbenega konsenza in da bo potrebno poleg zagotavljanja primerne višine prejemkov, upoštevati tudi finančno vzdržnost pokojninskega sistema.

Komentarji