Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Širitev avtoceste in javni promet

539 OGLEDOV 13 KOMENTARJEV

Strinjam se, da je včasih potrebno imeti več kot samo en ali dva pasova na glavnih vpadnicah.

 

Vendar ima Slovenija še en, povezan problem.

 

V Ljubljano iz vseh smeri že peljeta dva pasova. Lahko naredimo tudi tri ali štiri, vendar, glavni problem je, da se vsi ti pasovi potem končajo na enem samem pasu. Za zečetek skoraj vsi izvozi z avtoceste, naprej pa Aškerčeva, Šmartinska (ortobar), Topniška, železniška postaja in še bi lahko našteval. Ne moremo naresti vseh cest v mestu dvopasovnih.

 

Kar bi pa širitev sama po sebi vseeno kratkoročno rešila, bi postala samo vaba za nove avtomobile, "saj gre po avtocesti hitreje", in na kmalu bo spet isto. Za to trditev imamo mnogo mnogo dokazov iz celotnega sveta. Noben nov avtocestni pas še nikjer ni dolgoročno rešil prometnih težav.

Ob tem se ne sme pozabiti eksluzivno trazitnega prometa, ki se ga mora spravit iz ceste (v sodelovanju z Busljem ali sosednjimi državami, če je treba). Nočni vlak lahko prepelje veliko kamionov, medtem ko šoferji spijo. To je dvojna zmaga za čisto vse vpletene.

 

Želim, da vlada še enkrat razmisli o smiselnosti širjenja avtocest, brez da najprej urgentno uredi tudi javni/masovni prevoz.

Nujno je potrebno narediti neko okoliško medkrajevno povezavo. Ni razloga, da npr. vsi Kranjčani vsak dan stojijo na avtocesti na poti v Ljubljano. Česar ne zmore vlak, lahko vsaj začasno prevzame (direkten) avtobus, ki ima v Ljubljani svoj pas za hiter dostop do centra. Štiripasovnica ne bo rešila problema semaforjev na Celovški in Dunajski. Gužva bo sicer pol krajša, vendar bo šla polovico bolj počasi naprej, verjetno pa še bolj zaradi slabe vozniške kulture izsiljevanj in/ali vrivanja etc čez več pasov v primeru zastoja (priznajmo si).

Že samo pogost jutranji avtobus v Šenčur (v poslovno cono, ne v vas daleč od delovnih mesti) iz Kranja bi npr rešil/izboljšal problem pretočnosti krožišča, da avtomobili zjutraj iz Ljubljane stojijo na voznem pasu za izvozno rampo.

 

Javni prevoz je cenejši, in tudi zahteva manj investicij.

Tudi tisti ki so v okolici in v sami Ljubljani, ne bodo več rabili avtomobila, (vsaj ne tako pogosto), in se bo prostor sprostil za tiste, ki res ne morejo drugače, oziroma gredo samo mimo.

 

Podobno velja verjetno tudi za Obalo, Maribor, poslovno cono Komenda, Šenčur in verjetno še marsikje.

 

Lokalni in medkrajevni javni promet MORA imeti PREDNOST pred avtocesto. To je nujno, sicer bomo kot država zapravili ogromno denarja, časa, energije, pa tudi zemlje za nič.

25 glasov

3 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 24 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR P PRBS 10 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


10. 10. 2023

Odziv Ministrstva za okolje, podnebje in energijo

Strinjamo se, da se zastoji na cestah postopoma povečujejo že vrsto let. Na povečanje prometa vpliva splet dejavnikov, dnevne migracije zaradi službe, šole, nakupov, prostočasnih aktivnosti, turistični prometni tokovi proti Hrvaški, stopnja gospodarske aktivnosti v Sloveniji in v EU (tovorni promet), vstop Hrvaške v Schengen, naše prometne navade.

Tudi se strinjamo, da je za izboljšanje razmer na cestah in zmanjšanje negativnih vplivov prometa v skladu z zavezami države nujno treba načrtovati in izvesti številne ukrepe, ki so v pristojnosti različnih akterjev (MOPE, MZI, DARS, DRSI, MJU, MF, občine).

Kratkoročne ukrepe, ki jih za izboljšanje stanja na cestnem omrežju že izvajamo in sproti usklajujemo z MZI, DARS, MOL in drugimi deležniki, ki so zanje pristojni,  navajamo  v nadaljevanju.

Eden izmed ključnih ukrepov za izboljšanje razmer v prometu je zagotovitev učinkovitejšega JPP, in sicer povečanje ponudbe medkrajevnega avtobusnega javnega potniškega prometa – tega že povečujemo zaradi gneče na nekaterih linijah, predvsem proti obali (pa tudi Bled in Bohinj), še dodatno pa bo povečan z začetkom izvajanja novih koncesij, to je z julijem 2024,  tako da bo v prihodnje v medkrajevnem avtobusnem JPP opravljeno 60 milijonov avtobusnih kilometrov (do sedaj 50 milijonov km). V letošnjem letu smo uvedli vozovnico »Slovenija« tudi za t.i. redne potnike (poleg upokojencev, starejših od 65 let, imetnikov evropske kartice invalida in vojnih veteranov, ki so dobili brezplačno vozovnico »Slovenija« v letu 2020 in dijakov in študentov, ki so dobili vozovnico »Slovenija v letu 2021 za 25 EUR/mesec oz. 200 EUR na leto). V letu 2024 jo bo potrebno integrirati še z mestnimi prometi tako, kot je to že narejeno za upokojence ter dijake in študente.

V letu 2022 je bil ustanovljen upravljalec JPP, Družba za upravljanje JPP, ki bo ob koncu letošnjega leta prevzela upravljanje JPP. Njene ključne zadolžitve bodo boljša uskladitev voznih redov in prestopnih točk JPP med železniškim in avtobusnim JPP, izboljšanje informacijske podpore za upravljalca JPP, potnike in uvedba novih načinov plačevanja JPP in izboljšanje upravljanja JPP.

Hkrati s prizadevanji po učinkovitejšem JPP pa na MOPE skrbimo tudi za nadaljnjo podporo pri naložbah v infrastrukturo za trajnostno mobilnost (multimodalne točke, površine za kolesarjenje, pešačenje) ter pospešeno uvajamo mehke ukrepe izobraževanja in ozaveščanja za spreminjanje mobilnostnih navad.

Glede prihodnje časovnice uvajanja omenjenih ukrepov:

  • Povečanje obsega medkrajevnega avtobusnega prometa in novi vozni red je predviden z julijem 2024.
  • Prav tako je v 2024 predvidena integracija medkrajevnih in mestnih vozovnic, dinamika pa je odvisna od poteka pogajanj z mesti in od zmožnosti proračuna RS.
  • Priprava na ukrepe za izboljšanje informacijske podpore JPP in uvedbe novih načinov plačevanja (bančne kartice, mobilne aplikacije…) je v teku, razpis je predviden še v letu 2023, izvedba pa konec leta 2024 oz. v začetku 2025, odvisno od teka postopkov.
  • Usklajevanje voznih redov med avtobusnim in železniškim prometom je srednjeročni ukrep, ker se vozni redi za železniški promet načrtujejo vsaj leto in pol vnaprej.
  • Vlaganja v infrastrukturo za trajnostno mobilnost kot tudi izobraževalno ozaveščevalne aktivnosti se bodo nadaljevala iz evropskih sredstev v tekoči finančni perspektivi.
  • V pripravi je tudi vrsta infrastrukturnih, cenovnih, digitalnih in mehkih ukrepov za razbremenitev stanja na avtocestah in obroču okoli Ljubljane, katerih nosilci so tudi drugi resorji.

Komentarji