Na telefone dobivamo vedno več reklam za izmi[ljena čudeanq "zdravila" za najpogostejše težave. Predlaga, da z nekim predpisom zadolžite ponudnike mobilnih storitev, da preprečijo tovrstne prevare. Sama imam to izkušnjo s Telemachom, a verjetno tudi drugi niso boljši.
Če bo predlog prejel vsaj 24 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Področje elektronskih komunikacij, ki je normativno urejeno v Zakonu o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22 in 18/23 – ZDU-1O; v nadaljevanju: ZEKom-2), sodi v resorno pristojnost Ministrstva za digitalno preobrazbo. Področje neželenih komunikacij, na kar se opisana problematika nanaša, je v nacionalni zakonodaji že urejeno, in sicer v 226. členu ZEKom-2. Glede na to, da predlagateljica prejema reklamna sporočila preko SMS sporočil, so za ta primer aplikativni prvi trije odstavki 226. člena ZEKom-2. Prvi odstavek 226. člena ZEKom-2 določa, da je uporaba samodejnih klicnih in komunikacijskih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (npr. klicni avtomati, SMS, MMS), telefaksov ali elektronske pošte za namene neposrednega trženja dovoljena samo na podlagi naročnikovega ali uporabnikovega predhodnega soglasja. Dalje, drugi odstavek določa, da fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev pod pogojem, da kupcu ponuja jasno in izrecno možnost, da brezplačno in enostavno zavrne takšno uporabo svojega elektronskega naslova takrat, ko so ti podatki za stike pridobljeni, in ob vsakem sporočilu, če kupec ni zavrnil takšne uporabe že na začetku. Dalje 226. člen ZEKom-2 v tretjem odstavku določa, da je uporaba drugačnih sredstev za neposredno trženje z uporabo elektronskih komunikacij dovoljena le s soglasjem naročnika ali uporabnika. Zavrnitev soglasja mora biti za zadevnega naročnika ali uporabnika brezplačna.
Nadzor nad citirano določbo v skladu z 229. členom ZEKom-2 opravlja Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije. Ne glede na morebitni postopek nadzora zaradi kršitev določb tega člena pa ima vsaka s kršitvijo oškodovana fizična ali pravna oseba, tudi izvajalec storitev, ki ščiti svoje poslovne interese in interese svojih strank, pravni interes za vložitev civilne tožbe oziroma začasne odredbe zoper kršitelja določb tega člena (sedmi odstavek 226. člena ZEKom-2).
Predlagateljica bi sicer lahko pri svojem operaterju preverila, ali ima možnost blokade dohodnih storitev (klici, SMS sporočila…) s posameznih telefonskih številk. V kolikor operater to možnost končnim uporabnikom nudi, bi lahko zahtevala takojšno blokado dohodnih storitev s telefonskih številk, ki ji neželena SMS sporočila pošiljajo.
Ker je tako ta problematika zakonodajno že urejena, predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.