Enakopravnost za rome

Odziv Urada vlade za narodnosti

Na uradu smo predlog pregledali in proučili ter ocenjujemo, da je ta neutemeljen. Nanaša se namreč na področji oziroma vprašanji, ki sta v slovenski zakonodaji že urejeni za vse prebivalce Slovenije enako (tudi za Rome) in Romi v zvezi z izpostavljenim nimajo drugačnih, posebnih ali dodatnih pravic oziroma se zanje na izpostavljenih področjih pravice in dolžnosti ne urejajo drugače kot za ostale prebivalce.

V Republiki Sloveniji so pripadniki romske skupnosti tako državljani Republike Slovenije kot tudi pripadniki manjšinske skupnosti, ki je v Sloveniji ustavno priznana in ima poleg splošnih pravic, ki gredo vsakomur, tudi nekatere posebne pravice, ki jih določa zakon.

Slovenska ustava v 65. členu določa, da se položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, določijo z zakonom. Ta člen ustave se uresničuje z Zakonom o romski skupnosti v Republiki Sloveniji (ZRomS-1), ki je temeljni zakon, in z drugimi (področnimi) zakoni. Namen zakonodajalca leta 2007, ko je bil sprejet ZRomS-1, je bil, da se romski skupnosti kot manjšinski skupnosti v Sloveniji podelijo posebne pravice, ki ji bodo omogočale ohranjanje in razvijanje kulture, jezika in etničnih posebnosti ter sodelovanje tako na lokalni kot državni ravni.

Upoštevajoč posebni položaj romske skupnosti v Sloveniji, zlasti pa tudi slabši socialnoekonomski položaj njenih pripadnikov, se na podlagi ZRomS-1 sprejmejo potrebni posebni ukrepi, s katerimi se zasledujejo cilj izboljšanja položaja pripadnikov romske skupnosti v Sloveniji na vseh tistih področjih, kjer je to potrebno. Vlada je 23. decembra 2021 sprejela Nacionalni program ukrepov Vlade Republike Slovenije za Rome za obdobje 2021 do 2030, v katerem so zajeti ukrepi, ki segajo na različna področja družbenega življenja, s poudarkom na dvigu izobrazbene ravni, zmanjšanju brezposelnosti, izboljšanju zdravstvenega varstva, izboljšanju bivanjskih razmer, odpravi predsodkov, stereotipov in diskriminacije, ohranjanju romske kulture, jezika in identitete,  spodbujanju informativne in založniške dejavnosti romske skupnosti, izboljšanju varnosti v tistih naseljih in njihovi okolici, kjer večinsko živijo Romi in so razmere slabe, boju proti anticiganizmu in diskriminaciji ter z namenom krepitve izvajanja ukrepov v okoljih, kjer Romi živijo. 

Vse pomembnejše informacije s področja romske skupnosti so objavljene na spletni strani vlade Romska skupnost | GOV.SI.

V zvezi z obema izpostavljenima področjema oziroma vprašanjema v predlogu na uradu pojasnjujemo, da nadzor nad izvajanjem zakonodaje na področju graditve objektov izvaja Inšpektorat RS za naravne vire in prostor, na področju izobraževanja pa Inšpektorat RS za šolstvo, in sicer na področju celotne države in za vse prebivalce Slovenije enako, ne glede na narodno oziroma etnično pripadnost.
 

Odziv Inšpektorata za naravne vire in prostor

Inšpektorat za naravne vire in prostor (IRSNVP) izvaja naloge inšpekcijskega nadzora nad izvrševanjem predpisov in splošnih aktov na področjih prostora in graditve objektov, na geodetskem področju ter na področju naravnih virov in rudarstva.

IRSNVP vodi inšpekcijske postopke v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ne glede na socialni položaj, premoženjski status, politično ali drugo prepričanje, narodnost, raso, jezik, vero, spol, izobrazbo ali katerokoli drugo posebno okoliščino. Inšpekcijske postopke vodimo skladno z zakonskimi pristojnostmi in glede na prioritete dela posamezne inšpekcije.

V zvezi z vodenjem inšpekcijskih postopkov zoper pripadnike Romske skupnosti, ki predstavljajo deprivilegirano skupino najprej pojasnjujemo, da informacijski sistem IRSNVP ne omogoča obdelave podatkov po posebnih okoliščinah zavezancev. Prav tako ta posebna okoliščina zavezanca ne vpliva na prioritete obravnave prijav, zadev in izvršb.

Na delo gradbene inšpekcije in samo izvedbo izvršbe pa bistveno vplivajo določbe novega Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21 in 105/22 — ZZNŠPP, v nadaljevanju GZ-1), ki se je začel uporabljati 1. junija 2022, predvsem glede odloga izvršbe zaradi nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom in glede sodne presoje tega ukrepa, ki sledita odločbi ustavnega sodišča št. U-I-64/14-20 z dne 12. oktobra 2017.

Odlog izvršbe zaradi nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom določa 104. člen GZ-1. Če v objektu, za katerega je bil izrečen inšpekcijski ukrep odstranitve ali prepovedi uporabe objekta, prebiva inšpekcijski zavezanec ali posameznik (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj) in zanj objekt pomeni dom, lahko predlagatelj v postopku izvršbe do izvršitve inšpekcijske odločbe vloži predlog za odlog izvršbe zaradi nesorazmernosti posega  inšpekcijskega ukrepa v dom. Vložitev predloga odloži postopek izvršbe do dokončne odločitve o predlogu iz prejšnjega odstavka. Pristojni inšpektor odloži izvršitev inšpekcijske odločbe za pet let od izdaje sklepa o odložitvi izvršitve inšpekcijske odločbe, če predlagatelj izkaže, da:

• je živel v objektu iz prvega odstavka tega člena neprekinjeno več kot eno leto pred začetkom postopka inšpekcijskega nadzora;
• on oziroma osebe, ki skupaj s predlagateljem prebivajo v objektu iz prvega odstavka tega člena, niso imetniki stvarne ali obligacijske pravice, ki jim omogoča nastanitev v drugem primernem stanovanju;
• objekt iz prvega odstavka tega člena leži na zemljišču, ki je v lasti predlagatelja, razen če je predlagatelj predstavnik deprivilegirane ali ranljive družbene skupine, in v primeru ugotovljene stavbne pravice na zemljišču, na katerem leži objekt, in
• objekt iz prvega odstavka 104. člena GZ-1 leži na zemljišču, ki ni na zakonsko določenem varovalnem območju gospodarske javne infrastrukture ali v zavarovanem območju, določenem v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, ali vodovarstvenem območju, določenem v skladu z zakonom, ki ureja vode.

Če predlagatelj dejstev iz prejšnjega odstavka ne izkaže, pristojni inšpektor izda sklep o prekinitvi postopka in napoti predlagatelja, da v 30 dneh od vročitve sklepa o prekinitvi postopka pri okrajnem sodišču sproži postopek ugotavljanja nesorazmernosti posega izrečenega ukrepa v predlagateljev dom. Pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka ni dovoljena. Če predlagatelj v roku pri pristojnem sodišču ni sprožil postopka iz prejšnjega odstavka, se šteje, da je predlog iz prvega odstavka 104. člena GZ-1 umaknil, in se postopek glede predloga iz prvega odstavka tega člena ustavi. Če sodišče v postopku iz četrtega odstavka 104. člena GZ-1 odloči, da izrečeni inšpekcijski ukrep nesorazmerno posega v predlagateljev dom, inšpektor izda sklep o odlogu izvršbe za pet let od vročitve tega sklepa. Predlagatelj lahko pred potekom roka iz drugega odstavka 104. člena GZ-1 ali navedenega roka ponovno vloži predlog iz prvega odstavka tega člena. Inšpekcijski organ o ponovni vlogi ne odloča po določbah tretjega odstavka tega člena, temveč postopa po določbah četrtega odstavka 104. člena GZ-1. V primeru izdane inšpekcijske odločbe o nevarnem objektu se določbe tega člena ne uporabljajo.

Sodno presojo nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom določa 105. člen GZ-1. Sodišče v nepravdnem postopku s sklepom dopusti presojo nesorazmernosti posega izrečenega ukrepa v predlagateljev dom, če:

• je predlog vložil predlagatelj na podlagi sklepa iz četrtega odstavka 104. člena GZ-1,
• je predlog vložen v predpisanem roku,
• ne gre za nevarni objekt,
• predlagatelj izkaže, da je objekt iz prvega odstavka 104. člena GZ-1 njegov dom ali dom osebe, ki tam prebiva.

Če sodišče dopusti presojo iz prvega odstavka 105. člena GZ-1, pretehta osebne okoliščine predlagatelja ali osebe iz četrte alineje prvega odstavka 105. člena GZ-1 in cilje, pomembnost in nujnost zaščite javnega interesa ter na tej podlagi odloči, ali izvršitev inšpekcijskega ukrepa  pomeni nesorazmerni poseg v predlagateljev dom. Sodišče lahko tudi odredi ponovno priključitev na javno vodovodno omrežje in kanalizacijsko omrežje ter javno električno omrežje, če je to tehnično mogoče.

Pri presoji osebnih okoliščin se upošteva zlasti:

• ali je prebivanje v objektu ali njegovem delu nezakonito in se je predlagatelj zavedal nezakonitosti,
• ali si je predlagatelj prizadeval pridobiti ustrezna dovoljenja za odpravo nelegalnosti objekta,
• ali je predlagatelj oziroma njegov ožji družinski član v skladu z določbami zakona, ki ureja stanovanjska razmerja, imetnik stvarne ali obligacijske pravice, ki mu omogoča nastanitev v drugem primernem stanovanju,
• ali je predlagatelju bila ponujena preselitev v drugo primerno stanovanje in
• ali je predlagatelj predstavnik deprivilegirane in ranljive družbene skupine.

Zaščita javnega interesa je upravičena, če država sledi legitimnim ciljem, kot so:

• varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin drugih oseb,
• varstvo zdravja in življenja ljudi,
• varnost države,
• varstvo okolja in ohranjanje narave,
• varstvo voda,
• varstvo kulturne dediščine,
• varstvo kulturne krajine in kakovostnega grajenega okolja.

Sodišče nemudoma obvesti pristojnega inšpektorja o izdanih aktih iz 105. člena GZ-1 in o njihovi pravnomočnosti.