Predlagam, da bi se morale vse nevladne organizacije, ki dobijo več kot polovico svojih sredstev iz tujine, registritati kot tuji agenti. Kar bi za njih pomenilo omejitve pri delovanju in pri sodelovanju pri odločanju, saj so tovrstne organizacije lahko podvržene tujemu vmešavanju. Poleg tega pa bi morale te organizacije v vseh svojih publikacijah razkriti svoj status.
Če bo predlog prejel vsaj 24 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Pojasnjujemo, da so nevladne organizacije v skladu z Zakonom o nevladnih organizacijah[1] pravne osebe zasebnega prava in da slovenski pravi red ne pozna termina »tuji agent«.
Vse nevladne organizacije so zavezane k oddaji letnih poročil Agenciji za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES). Na AJPES portalu so javno objavljena letna poročila društev, ki vključujejo tudi bilanco stanja in izkaz prihodkov in odhodkov. Za zasebne zavode in ustanove je podatke možno pridobiti na zahtevo in proti nadomestilu.
Ministrstvo za finance razpolaga samo s podatki o transakcijah, ki jih z nevladnimi organizacijami vršijo slovenski proračunski uporabniki (vidne v aplikaciji Erar). Nevladne organizacije so namreč samostojne pravne osebe in vodijo poslovne knjige v svojem imenu in za svoj račun. Pri tem so seveda dolžne upoštevati področne predpise in določila Slovenskih računovodskih standardov (2024) (v nadaljevanju SRS)[2], še posebej SRS 33 - Računovodske rešitve v društvih in invalidskih organizacijah in SRS 34 – Računovodske rešitve v nepridobitnih organizacijah – pravnih osebah zasebnega prava. Velja še dodati, da SRS 33 in SRS 34 posebej opredeljujeta, da morajo nepridobitne organizacije v pojasnilih k računovodskim izkazom posebej izkazovati prihodke iz proračuna in prihodke iz drugih virov.
Slovenija deluje skladno s priporočili Beneške komisije, ki v svojem Poročilu o standardih glede financiranja nevladnih organizacij iz tujine v članicah Sveta Evrope[3] ščiti pravico, da nevladne organizacije dobivajo finančna in materialna sredstva iz tujine kot neodtujljivi del pravice do združevanja. Pomemben pogoj za obstoj nevladnih organizacij in neodvisno izvajanje njihovih poslanstev je tako domače kot tuje financiranje. V prejšnjih mnenjih, ki jih je sprejela Beneška komisija, so zahteve po transparentnosti nevladnih organizacij z namenom preprečevanja financiranja terorizma in pranja denarja, najpogosteje navajani razlog za obveznosti poročanja in razkrivanja podatkov. Tovrstne obveznosti so lahko legitimne in sprejemljive za uvedbo strožjega nadzora nad financiranjem nevladnih organizacij, navaja poročilo. Hkrati je v poročilu izpostavljeno, da so države osrednje in vzhodne Evrope še posebej ranljive za politične vplive od zunaj in vsled navedenega pogosto v prakso uvedejo posebno zakonodajo, ki se nanaša na financiranje nevladnih organizacij in političnih strank. Obenem Beneška komisija poudarja, da so legitimne omejitve svobode združevanja, ki vključujejo omejitve financiranja in tujine, vedno le tiste, ki temeljijo na dejanskih in ne le hipotetičnih tveganjih.
[1] Uradni list RS, št. 21/18.
[2] Uradni list RS, št. 129/23.
[3] https://www.venice.coe.int/webforms/documents/?pdf=CDL-AD(2019)002-e