1. 8. 2023
Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
V povezavi s trendom izvoza neobdelane hlodovine pojasnjujemo, da smo v preteklosti (od leta 2005 dalje) dejansko beležili visok zunanjetrgovinski presežek oziroma večjo proizvodnjo gozdnih lesnih sortimentov (GLS) od porabe oziroma njihove predelave v Sloveniji. Se pa je v zadnjih letih ta trend obrnil, z zmanjševanjem količin izvoza ter povečevanjem količin uvoza, se zunanjetrgovinski presežek GLS zmanjšuje. V letu 2016 je tako znašal 2,63 milijona m3, v letu 2022 pa 605 tisoč m3. Do leta 2020 je bil tradicionalno največji zunanjetrgovinski presežek zabeležen pri skupini hlodi za žago in furnir iglavcev (v obdobju 2015–2018 nad 1 milijon m3), v letu 2020 se je znižal na 157.000 m3, v letu 2021 pa je bil prvič po letu 1991 po podatkih SURS–a zabeležen zunanjetrgovinski primanjkljaj v tej kategoriji GLS v količini 970 m3. Zunanjetrgovinski primanjkljaj je bil v letu 2021 značilen tudi za les za celulozo in plošče iglavcev in drug okrogli industrijski les, kar se je zgodilo prvič po letu 2006. Podrobni podatki o zunanji trgovini z GLS, od leta 2018 dalje, so v preglednici 1.
Preglednica 1: Zunanja trgovina z gozdnimi lesnimi sortimenti – zunanjetrgovinski presežek/primanjkljaj (v 1.000 m3); 2018–2022
IZVOZ – UVOZ | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022* |
Okrogli les – skupaj, od tega: | 2.112 | 1.296 | 702 | 456 | 605 |
Okrogli industrijski les – skupaj, od tega: | 1.928 | 1.258 | 641 | 433 | 556 |
– Okrogli industrijski les, iglavci, od tega: | 1.683 | 825 | 224 | -26 | 55 |
hlodi za žago in furnir, iglavci | 1.407 | 656 | 157 | -1 | 45 |
les za celulozo in plošče ter drug okrogli industrijski les, iglavci | 275 | 168 | 68 | -25 | 10 |
– Okrogli industrijski les, listavci | 246 | 434 | 416 | 459 | 500 |
Les za kurjavo – skupaj | 184 | 38 | 61 | 24 | 50 |
* Začasni podatki (baza SI-STAT)
Opomba: Podatki so zaokroženi na 1.000 m3, zaradi česar se seštevki posameznih postavk lahko razlikujejo od vsote.
Vir: SURS (2018-2022), preračuni GIS
Odziv Ministrstva za finance
V zvezi s podanim predlogom, Ministrstvo za finance v okviru svojih pristojnosti pojasnjuje, da so v skladu s prvo točko 46. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/06 in naslednji; ZDDV-1) dobave blaga, ki ga prodajalec ali oseba, ki pridobi blago, ali druga oseba za njun račun odpošlje ali odpelje z ozemlja Slovenije v drugo državo članico EU (država članica), pod določenimi pogoji oproščene plačila davka na dodano vrednost (DDV). Prav tako je v skladu s točko a) prvega odstavka 52. člena ZDDV-1, plačila DDV oproščena dobava blaga, ki ga iz Slovenije odpošlje ali odpelje v namembni kraj zunaj Unije prodajalec ali druga oseba za njegov račun. Na podlagi navedenega je torej dobava hlodovine v drugo državo članico ali pa v tretjo državo (pod določenimi pogoji), v Sloveniji oproščena plačila DDV.
Glede na uveljavljeno načelo obdavčitve po namembnem kraju v sistemu DDV, po katerem se blago obdavči tam, kjer je porabljeno, je navedena transakcija obdavčena v skladu z nacionalno zakonodajo te, namembne države, bodisi kot pridobitev blaga znotraj Unije, pri čemer sistem obdavčitve blaga po načelu namembnega kraja deluje le v prometu med zavezanci, identificiranimi za DDV, bodisi ob uvozu blaga, če gre za namembni kraj zunaj Unije.
V zvezi s predlogom za dodatno obdavčitev izvoza neobdelane hlodovine je potrebno izpostaviti spoštovanje temeljnih svoboščin EU glede prostega pretoka blaga, oseb, storitev in kapitala ter omejitve iz 401. člena Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L št. 347 z dne 11.12.2006, s spremembami; DDV direktiva), na podlagi katerega določbe DDV direktive sicer ne preprečujejo, da države članice uvedejo katerekoli davke, dajatve ali obremenitve na posamezne vrste blaga ali storitev, vendar le, če jih ni mogoče označiti kot prometne davke, če obračunavanje teh davkov, dajatev in obremenitev v trgovini med državami članicami ne zahteva formalnosti pri prehodu meja. Morebitna dodatna obdavčitev gospodarskih transakcij, povezanih z izvozom neobdelane hlodovine (ali dobav v druge države članice) na način, ki je značilen za DDV (iz sodne prakse Sodišča EU izhaja, da so navedene značilnosti štiri, in sicer splošna uporaba DDV za transakcije v zvezi z blagom ali storitvami, znesek davka je določen sorazmerno s ceno, ki jo davčni zavezanec zaračuna za dobavljeno blago in opravljene storitve, ta davek se pobira v vseh fazah proizvodnega in distribucijskega procesa, vključno v fazi maloprodaje, ne glede na število prej opravljenih transakcij, in davčni zavezanec od dolgovanega DDV odbije zneske, plačane v prejšnjih fazah proizvodnega in distribucijskega procesa, tako da se ta davek v dani fazi nanaša le na v njej dodano vrednost in je končna obremenitev z navedenim davkom na koncu prenesena na potrošnika), bi po svoji vsebini učinkovala tako, da bi lahko ogrožala delovanje skupnega sistema DDV in tako predstavljala dodaten prometni davek, kar je v neskladju z zadevno določbo DDV direktive, hkrati pa bi pomenila tudi neenako davčno obravnavanje neobdelane hlodovine, ki se prodaja na domačem trgu, in hlodovine, ki se prodaja izven Slovenije.
Kar zadeva izvoznih dajatev, ki se plačujejo ob izvozu v tretje države, so le-te del skupne trgovinske politike, ki je v izključni pristojnosti EU, kar pomeni, da EU v imenu držav članic sprejema trgovinske sporazume in oblikuje trgovinsko zakonodajo, zato Slovenija na tem področju ne more samostojno sprejemati odločitev oziroma uvajati izvoznih dajatev. Izpostavljamo tudi članstvo EU v Svetovni trgovinski organizaciji, ki predpisuje mednarodna trgovinska pravila, ki jih morajo spoštovati EU in države članice.
Na podlagi navedenega Ministrstvo za finance ugotavlja, da je obdavčitev izvoza oziroma dobav hlodovine v zakonodaji Republike Slovenije s področij izvoznih dajatev in sistema DDV ustrezno regulirana in skladna z EU zakonodajo.