Plačevanje prometnih kazni sorazmerno z dohodkom, kot je to na Finskem.. Ker ni isto 100€ za nekoga z minimalno plačo in za nekoga, ki zasluži dvakrat več ali več na mesec..
Če bo predlog prejel vsaj 26 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Z vidika resorne pristojnosti Ministrstva za pravosodje za kaznovalno (kazensko, prekrškovno) pravo – 37. člen Zakona o državni upravi[1] – predlog ocenjujemo kot neustrezen, saj se je ministrstvo do istovrstnega predloga vsebinsko že opredelilo leta 2015 pri predlogu št. 6564-29: Kaznovanje cestnih prekrškov.[2] Pravni red Republike Slovenije se v času do leta 2023 ni spremenil, zato argumenti Ministrstva za pravosodje kot tudi Službe Vlade Republike Slovenije za zakonodajo za zavrnitev predloga ostajajo enaki.
Povzeto lahko navedemo, da je bil tovrsten predlog v letu 2015 že ocenjen kot neustrezen z vidika načela enakosti iz 14. člena Ustave Republike Slovenije in z vidika mednarodnih pogodb, ki zavezujejo Republiko Slovenijo (npr. Protokola št. 12 h Konvenciji o človekovih pravicah) – torej diskriminacija glede na premoženjsko stanje.[3] Prav tako bi nastale težave v hitrem prekrškovnem postopku, kjer bi bilo na kraju storitve prekrška treba nedvoumno ugotoviti višino dohodkov storilca prekrška, kar bi terjalo posodobljene evidence o dohodkih oseb.
Predlagatelj dodatno navaja, da plačilo globe za določen cestnoprometni prekršek ni enako za nekoga z minimalnimi dohodki kot za nekoga z visokimi dohodki. Ministrstvo za pravosodje ob tem pripominja, da so prekrški (pa tudi kazniva dejanja) na področju cestnega prometa določeni zato, ker je promet nevarna dejavnost, pri kateri kršitev cestnoprometnih predpisov lahko privede tudi do nastanka hude posledice oziroma je povzročena nevarnost za nastanek hude posledice. Cestnoprometne predpise je v prvi vrsti potrebno spoštovati ne glede na materialni status udeleženca v prometu, saj se na ta način najbolj zagotavlja varnost cestnega prometa.
Ob tem pa ne gre pozabiti, da 19.a člen Zakona o prekrških[4] določa institut dela v splošno korist, ki storilcem (vseh) prekrškov omogoča podati predlog za nadomestitev globe in stroškov postopka z delom v splošno korist, če zaradi svojega premoženjskega stanja oziroma zmožnosti za plačilo po kriteriju iz drugega odstavka 19.a člena[5] Zakona o prekrških ne morejo plačati globe in stroškov postopka v višini najmanj 300 eurov.
Predlog je neustrezen z vidika načela enakosti 14. člena Ustave Republike Slovenije (v Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine,ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki).
Rešitve sankcioniranja v prekrškovnem postopku (tako v rednem kot v hitrem postopku), ki pretirano ne bi ogrožale socialnega položaja šibkejših oziroma manj premožnih, so zagotovljene v določbah (17., 18., 19.a, 26., 52., 53. in 57. člena) Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 — uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 — odl. US, 92/14 — odl. US, 32/16, 15/17 —odl. US, 73/19 — odl. US, 175/20 — ZIUOPDVE in 5/21 — odl. US; v nadaljevanju ZP-1), ki je v razmerju do Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 156/21 — uradno prečiščeno besedilo in 161/21 — popr.) generalni zakon, zatorej obravnavana vsebina nikakor ne more biti predmet specialnega prometnega zakona kot ie Zakon o pravilih cestnega prometa.
Vsi storilci, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo, ne morejo plačati globe,lahko pristojnemu sodišču v skladu z 19.a členom ZP-1 predlagajo, da se globa nadomesti z opravo določenih nalog v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. Na ta način doba, katere plačilo se nadomesti z opravo nalog v splošno korist ne prizadene niti storilca prekrška in niti oseb, ki jih mora storilec vzdrževati.
V hitrem postopku lahko prekrškovni organ storilcu izreče globo le v znesku, v katerem je predpisana, če pa je predpisana v razponu, sme izreči le najnižjo predpisano mero globe, če zakon ne določa drugače. V tem primeru torej prekrškovni organ ne more upoštevati okoliščin, ki vplivajo na to, ali naj bo sankcija manjša ali večja, saj za to nima pristojnosti. Storilcu prekrška so v teh primerih na voljo dve možnosti, in sicer polovično plačilo izrečene globe ali obročno plačilo izrečene globe.
Ne glede na navedbe v prejšnjem odstavku pa velja poudariti, da ima prekrškovni organ, skladno z določbama ZP-1 možnost, da izreče opomin (21. člen ZP-1) ali opozorilo (53. člen ZP-1).
[1] Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21, 82/21, 189/21, 153/22 in 18/23
[2] https://predlagam.vladi.si/predlog/6564
[3] Uradni list RS, št. 46/10
[4] Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US
[5] Sodišče odobri nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist predlagatelju, ki bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč.