Rezervni glas kot temelj prenove volilnega sistema
Krakta predstavitev različnih volilnih sistemov:
Pred kratkim je vlada na strani gov.si začela z zbiranjem mnenj glede prenove volilnega sistema (https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/spletno-posvetovanje-kaj-vam-je-pomembno-pri-volitvah/). V glavnem so bili predstavljeni trije koncepti:
1. Večinski volilni sistem (Ameriški, VB, Indija...)
2. Proporcionalni (trenutni oz. podoben trenutnemu)
3. Mešani (Nemški, Novo Zelandski)
Večinski (FPTP) je daleč najbolj problematičen. Volilec izbere enega kandidata, izvoljen pa je isti, ki v volilnem okraju pridobi največ glasov, tudi če je to manj od 50%. Če ga prikažemo na primeru zadnjih volitev v DZ (2022), bi bil končni rezultat volitev: Svoboda: 70 poslancev, SDS: 18, vsi ostali bi izpadli. Vodi v dualizem (vsi igralci razen dveh največjih opcij efektivno propadejo), omogoča prevlado manjšine nad večino in ina nasploh največji deleži t.i. neiskoriščenih ali zapravljeni glasov. (https://en.wikipedia.org/wiki/First-past-the-post_voting)
Proporcionalih volilnih sistemov je več vrst in ga v eni izmed teh oblik uporabljamo že danes. Prednost proporcionalnega sistema je ta, da v veliki meri proporcionalno podeli število mandatov, glede na volilni rezultat liste. Problem pa se tu pojavi, da v teoriji omogoča vsakemu, ki preseže naravni prag, da zasede mesto v parlamentu, kar pripelje do razdrobljenosti in nestabilnosti koalicij, zato večino držav uporablja volilni prag oz. spodnjo mejo, ki jo mora lista osvjoiti, če želi zasesti neko minimalno število mest v parlamentu (v solveniji je to 4%). Glavni problematiki trenutne implementacije v Sloveniji sta to, da volilec efektivno nima vpliva ta to, ali bo točno ta kandidat, ki ga je izbral dobil mandat, ima pa odločilen vpliv na to, ali bo lista tega kandidata sploh prišla čez prag. Druga problematika je število neiskoriščenih oz. zapravljenih glasov, saj se glasovi za liste, ki niso presegle 4% praga sploh ne štejejo pri podelitvi mandatov in so efektino ničvredni. Če povzamemo statistiko zapravljenih glasov izgleda tako:
2022: 24,06% zapravljenih/neizkoriščenih glasov
2018: 12,10% zapravljenih/neizkoriščenih glasov
2014: 12,70% zapravljenih/neizkoriščenih glasov
2011: 7,75% zapravljenih/neizkoriščenih glasov
2008: 7,56% zapravljenih/neizkoriščenih glasov
2004: 11,73% zapravljenih/neizkoriščenih glasov
Iz tega je hitro mogoče ugotoviti, da je delež neizkoriščenih glasov skozi leta narastel, v vsakem primeru pa dokaj (ali zelo) visok. Lani bi "lista neizkoriščenih glasov" zasedla 2. mesto. 24% ljudi, ki je glasovalo, danes nima predstavnika liste, za katero so glasovali, v državnem zboru. To je tudi poglavita tematika, ki jo naslavlja moj predlog.
Mešani sistem na primeru Nemčije (volitve v Bundestag) deluje tako, da vsak volilec dobi dva glasov. polovico vseh kandidatov se voli direktno znotraj okrajev po večinskem volilnem sistemu (prvi glas - direktno za kandidata), druga polovica kandidatov pa je izvoljena na podlagi strankarskih list, z 5% volilnim pragom, poleg tega pa se upoštevajo tudi liste, ki so dobile vsaj 3 kandidate na neposrednih volitvah kandidatov (drugi glas - za stranko/listo). (https://en.wikipedia.org/wiki/Mixed-member_proportional_representation)
Poleg teh poznamo tudi rangirane, ki so v principu ločeni na dva glavna:
- Instant-runoff (IRV ali RCV), ki se uporablja v primerih, ko je izvoljen en kandidat (za volitve predsednika države na Irskem) in
- Single transferable vote (STV), ki se uporablja v primerih, ko je izvoljenih več kandidatov (za volitve članov Avstraljskega senata).
Pri rangiranih, volilec sam izbere zaporedje kandidatov, ki jim želi dati svojo podporo.
IRV deluje na principu, da volilec podeli svoj glas zaporedoma določenim kandidatom, šteje pa se tako, da se najprej preštejejo vse prve preference. V primeru, da noben kandidat ne dobi večinske podpore, se kandiata z najmanj glasovi eliminira in šteje druge preference tistih, ki so eliminiranega kandidata imeli za prvo preferenco. Ta postopek se ponavlja dokler en kandidat ne pridobi večinske podpore ali dokler ne ostane le en kandidat. Volilcu ni nujno potrebno rangirati vseh kandidatov, če želi lahko označi samo enega, ali npr. tri od sedmih, če ostalih ne želi podpreti. (https://en.wikipedia.org/wiki/Instant-runoff_voting)
STV deluje na principu, da se mandate deli po prvih preferencah, takoj za tem, ko kandidat doseže prag izvolitve, pa se začnejo upoštevati naslednje preference, v primeru, da v danem "krogu" ni nobenega, ki bi dosegel prag izvolitve, pa se eliminira tistega kandidata, ki je prejel najmanj preferenčnih glasov in podeli druge preference ostalim kandidatom. Ta postopek se ponavlja dokler ni izvoljeno število kandidatov, ki se volijo v določeni enoti. Prednost STV je ta, da popolnoma ignorira strankarsko pripadnost kandidata, je pa dokaj zapleten tako za volilca, kot za ugotavljanje izida. (https://en.wikipedia.org/wiki/Single_transferable_vote)
Predlog:
V sklopu tega predloga bom predstavil nekaj rešitev, ki bi pripomogle k modernizaciji volilnega sistema za volitve v Državni zbor. Poglavita rešitev, ki jo zagovrajajo vsi predlogi pa je rezervni glas. V vsakem primeru se mi zdi smiselno, da volilni prag ostane pri 4% in se ne spreminja, manjšanje praga bi prineslo večjo razdrobitev in manj stabilne koalicije, višanje pa bi ustvarilo še večji delež nezastopnaih volilcev.
Kaj je rezervni glas?
Rezervni glas je koncept, ki volilcu omogoča, da glasuje za svojo prvo izbiro, poleg tega pa taktično izbere drugo listo v primeru, da njegova prva izbira ostane pod pragom.
Pred volitvami se pogosto opravljajo javnomnenjske raziskave, ki želijo nekako napovedati volilni izid, s temi napovedmi pa največ izgubijo liste, ki so v bližini praga izvolitve, saj lahko slabši rezultati na teh anketah privedejo do tega, da bo delež volilcev, ki bi sicer volili za to listo izbrali drugo listo, ki jim ni tako všeč a ima, gledena ankete, večjo možnost, da bo presegla prag. Ta oblika taktičnega glasovanja privede to tega, da liste ki sicer imajo podporo ostanejo pod volilnim pragom. Rezervni glas bi to obliko taktičnega glasovanja v veliki meri odpravil in zagotovil večjo možnost demokratičnega odločanja, saj bi bili volilci manjših list opolnomočeni, da izberejo svojo prvo preferenco saj lahko poleg prve preference še vedno taktično glasujejo za drugo listo, za katero vrjamemjo, da ima večjo možnost, da bo prišla če prag.
Treba je poudariti, da rezervni glasi ni obvezen in ga volilcu ni potrebno podeliti, če tega ne želi.
Možne rešitve:
A. Kozmetični popravek trenutnega sistema z dodatkom rezervnega glasu:
Ta predlog je od vseh pomoje najmanj smiselen, a vseeno naslavlja problematiko neizkoriščenih glasov. Koncept je zelo preprost: volilni sistem ostane enak, torej proporiconalen z 4% volilnim pragom, volilec pa izbira med kandidati v njegovem volilnem okraju in posledično tudi za listo kateri ta kandidat pripada tako, da obkroži zaporedno številko pred kandidatom. Edina spremeba tu bi bila dodaten stolpec zraven zaporedne številke, namenjena rezervnemu glasu (npr. prazen kvadratek za X, zaporedna črka ali ponovljena številka). Volilec bi tako izbral kandidata enako, kot do sedaj in sicer tako, da bi obkrožil zaporedno številko v prvem stolpcu, poleg tega, pa bi imel možnost rezervnega glasu, ki bi ga podelil v drugem stolpcu. Štetje glasov bi potekalo na enak način kot sedaj, s to razliko, da bi se pri glasovnicah kjer lista prve preference ni dosegla praga izvolitve upošteval rezervni glas.
B. Proporcionalni volilni z relativnim preferenčnim glasom in možnostjo rezervnega glasu
Proporcionalni volilni sistem z relativnim preferenčnim glasom v sloveniji že poznamo, uporablja se namreč na Evropskih volitvah. S prenosom na državno raven, bi v celoti ukinili volilne okraje. Vsaka volilna enota bi izvolila 11 poslancev po enakem pricipu kot sedaj na ravni cele države volimo 8 evroposlancev. Volilec bi najprej izbral katerokoli listo in nato, če želi enemu kandidatu na tej listi podelil preferenčni glas. Preferenčni glas pa bi se upošteval po enakem principu, kot sedaj pri Evropskih volitvah (13. člen ZVPEP). Ker na državnozborskih volitvah nastopa več list, se tu pojavi še problem, kako vsa imena kandidatov spraviti na volilne listke, zato predlagam podobno rešitev kot na lokalnih volitvah v večjih občinah, torej na listu bi se nahajale samo liste, volilec pa bi napisal zaporedno številko kandidata na listi, ki mu želi podeliti preferenčni glas. Tudi tu predlagam rezervni glas po enakem principu kot pri prvem predlogu, zraven zaporedne številke se doda dodaten stolpec, ki omogoča volilcu da označil rezervno listo, ki se upošteva v primeru, da prva preferenca volilca ostane pod volilnim pragom. Smiselno bi po mojem bilo, da ima volilec tudi pri rezervnemu glasu možnost preferenčnega glasu.
C. Nekoliko drugačna oblika mešanega sistema
Ta predlog se dotika, in skuša graditi na predlogu društva Sinteza, ki zagovarja mešani sistem (https://n1info.si/novice/slovenija/moznost-odpoklica-poslanca-spet-v-igri-se-obeta-referendum-o-volilnem-sistemu/). Ta sistem je v veliki meri proporcionalen, prav tako pa ohranja kvalitete diretkne izbire predstavnikov. Kot pri predlogu na katerega se nanašam, bi volilec imel 2 glasova. S prvim glasom bi direktno bili izvoljeni predstavniki po okrajih, z drugim glasom pa bi proporcionalno izvolili liste po volilnih enotah.
Nemčija, kot Nova Zelandija (državi, ki imata mešani sistem) imata razmerje med direktno voljenimi kandidati in kandidati izvoljeni proporcionalno preko list pol-pol, v Sloveniji pa se mi zdi bolj smiselno razmerje 32-56 ali 40-48, in ne 44-44, kot to predvideva predlog društva Sinteza, saj pri razmerjih 32-56 in 40-48 ni potrebno spreminjati števila volilnih enot (trenutno 8) ampak samo volilne onkraje na 4 oz. 5 (iz 11) onkrajev na volilno enoto, ostalih 7 oz. 6 poslancev pa bi bilo voljenih proporcionalno iz cele volilne enote. Društvo Sinteza prav tako predlaga dvokoržni sistem pri direktnih volitvah, kar je po mojem nesmiselno, predvsem zato, ker se mi zdi logično, da bi se mandati na proporcionalnem delu podeljevali tudi tistim listam, ki niso dosegle praga 4% a jim je uspelo dobiti vsaj en mandat na neposrednih volitvah, to bi posledično pomenilo, da bi bilo končni izid obeh delov možno ugotavljati šele po koncu drugega kroga, prav tako pa bi imelo to negativen vpliv na udeležbo, saj se pogosto na lokalni oz. predsedniških volitvah zgodi, da je udeležba v drugem krogu opazno slabša, poleg tega pa bi dodaten nesmiselnost prineslo še to, da bi bili volilni listki v drugem krogu popolnoma drugačni od tistih v prvem.
Zato predlagam da bi prvi glas za direktne volitve deloval po principu IRV oz. RCV (glej zgoraj), kjer bi volilec lahko rangiral kandidate po preferenci od vsaj 1 (prva izbira) do največ N (števila kandidatov). Drug glas na proporcionalnem delu pa bi deloval na enak princip kot v predlogu B, torej z možnostjo preferenčnega in rezervnega glasu, bi vsaka volilna enota izvolila 7 oz. 6 poslancev iz strankarskih list. Tako bi zagotovili najboljšo možno demokratično izbiro pri obeh delih, poleg tega pa bi zagotovil tudi to, da direktno izvoljeni kandidat uživa najvišjo možno podporo v svojem okraju in ob enem odpravili potrebo po drugem krogu.