Uporaba umetne inteligence v javni upravi
Umetna inteligenca je velik izziv za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti storitev javne uprave. Lahko jo uporabimo na področju izobraževanja, varovanja zdravja, urejanja prostora, kulture, načrtovanja in podobno.
Slovenija je v letu 2021 sicer sprejela Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence do leta 2025 (https://ai4si.gzs.si/uploads/hYNt3uhO/NpUI-SI-2025.pdf), vendar se ta v zadnjem času razvija z vedno večjo hitrostjo. Eden izmed njenih ciljev je "Učinkovito upravljanje in kakovostne javne storitve".
Ker nas umetna inteligenca razvojno prehiteva po levi, vladi predlagam, da pohitri postopke rabe umetne inteligence v javni upravi. Rezultat bo racionalizacija postopkov in manj birokracije.
Torej predlagam da vlada izvede analizo, sprejme časovnico in racionalno implementira uporabo umetne inteligence v javno upravo.
www.dnevnik.si/nedeljski/prosti-cas/znanost-in-tehnologija/umetna-inteligenca-povsem-pogrnila-na-novem-testu-2724762/
Čeprav so bili najbolj zagrizeni evangelisti umetne inteligence od decembra lani prepričani, da je splošna umetna inteligenca že za vogalom, je novi test pokazal, da so njene sposobnosti še vedno zelo omejene.
Tudi pri testiranju ljudi je podobno, bolj poučeni se bolje odrežejo!
15. marec svetovni dan pravic potrošnikov
Pravična in odgovorna umetna inteligenca za potrošnike
Besedilo Breda Kutin
Letos je organizacija Consumers International (CI) za temo svetovnega dneva pravic potrošnikov 2024 izbrala problematiko umetne inteligence in vodi kampanjo z naslovom Pravična in odgovorna umetna inteligenca za potrošnike. Zveza potrošnikov Slovenije se kot članica Cl pridružuje vsakoletni kampanji že 33 let.
Tudi Evropska potrošniška organizacija BEUC, ka-T tere članica je ZPS že skoraj tri desetletja, se je pri problematiki umetne inteligence v zadnjih letih zelo angažirala v imenu potrošnikov in aktivno zastopala njihove interese pri oblikovanju evropske zakonodaje, ki je tik pred sprejetjem.
Prebojni dosežki na področju generativne umetne inteligence so zajeli digitalni svet.
Ta tehnologija bo imela ogromen vpliv na življenje ljudi, na način dela, komunici ranja, zbiranja informacij in še veliko več. Imela bo tudi resne posledice za varnost potrošnikov in digitalno pravičnost. Skrb vzbujajo napačne informacije, kršitve zasebnosti in diskriminatorne prakse, pa tudi to, kako lahko platforme, ki jih poganja umetna inteligenca, širijo zavajajoče in netočne informacije in utrjujejo pristranskost.
Za pošteno in odgovorno umetno inteligenco se moramo tudi v praksi kar najhitreje lotiti reševanja vseh perečih vprašanj in izzivov, ki jih ta postavlja pred nas.
V skupini Predlog izboljšav pokojninskega zakona z vidika seniorjev 55+ ( 24.02.2025) se srečujemo z vprašanji, za katera iščemo odgovore tudi z uporabo orodij umetne inteligence.
eregion.eu/predlog-izboljsav-pokojninskega-zakona-z-vidika-seniorjev-55-24-02-2025/
Navajamo nekaj primerov:
Pokojninski zakon ZPIZ-2. Glavni problemi ChatGPT 14-03-2025
Koristi uporabe orodij umetne inteligence v procesu reševanja problemov ChatGPT 12.03.2025
Pokojninski zakon Vpliv dolžine zakona na jasnost zakona ChatGPT 08.03.2025
Nedodatkljivost pokojnine. Načela. ChatGPT 18.02.2025
eSeniorji Ekonomija dolgožive družbe ChatGPT Nove4mber 2024
E-seniorji Delavnica ChatGPT 12.03.2024 Rok Trdan
Ali so za Vas ta vprašanja zanimiva? Ali bi želeli izmenjati izkušnje pri uporabi tovrstnih orodij?
Uporaba orodij umetne inteligence je zelo pomembna v procesih reševanja problemov. Lahko pomagajo zlasti pri opredelitvi problema in pri iskanju možnih rešitev. Zato lahko priporočamo, da jih pri svojem delu čim več uporabljamo. V naših prizadevanjih se držimo načel »Razmišljajmo brez okvirjev« in »Vir ustvarjalnosti je v odkrivanju problemov«.
Če Vas zanimajo spoznanja avtorjev nekaterih člankov v angleškem jeziku, Vas vabimo, da pogleda povezave na nekaj e-člankov v zadnjih mesecih (gl. spodaj).
A problem half-solved is a problem well-stated: Increasing the rate of innovation through team problem discovery. Johnathan R. Cromwell and Jean-François Harvey. Elsevier, Research Policy. Volume 54, Issue 3, April 2025.
Future of AI Research. AAAI 2025 Presidential Panel. Association for the Advancement of Artificial Intelligence (AAAI), Washington DC. 7 Mar 2025: 91.
AI agents in 2025: Expectations vs. reality. Ivan Belcic and Cole Stryker. IBM, 04 March 2025.
How Ageism Is Undermining AI Implementation. Mona Mourshed and Anika Heavener. Harvard Business Review, February 25, 2025.
Superagency in the workplace: Empowering people to unlock AI’s full potential. Hannah Mayer, Lareina Yee, Michael Chui, and Roger Roberts. Report. McKinsey & Company, January 28, 2025. |
How AI can move from hype to global solutions. Maria Basso, Head, AI Applications and Impact and Cathy Li, Head, AI, Data and Metaverse; Member of the Executive Committee. World Economic Forum, Jan 21, 2025.
Solving Real-World Problems Is Key to Building Trust in AI. Lila Ibrahim JCOO of Google DeepMind. TIME, January 6, 2025.
Why 2025 is the Year Creatives Focus on the “Why” and “What” — Not the “How”. Louie Chow. Linkedin, Jan 1, 2025.
Umetna inteligenca lahko negativno vpliva na kritično razmišljanje
MEDTEM KO VSE VEČ PODJETU IN POSAMEZNIKOV SPREJEMA UMETNO INTELIGENCO, NOVA MICROSOFTOVA RAZISKAVA UGOTAVLJA, DA BI NA DOLGI ROK LAHKO PRINESLA ZASKRBLJJOČE UČINKE.
Podjetja pozivajo zaposlene, naj čim več uporabljajo umetno inteligenco in se učijo na tem področju, da bodo ostali konkurenčni v svojih vlogah. Obstaja pa možnost, da zaradi tega zaposleni stagnirajo. Nova raziskava avtorjev z Microsofta in univerze Carnegie Mellon ugotavlja, da je pretirano zanašanje na orodja, kot je ChatGPT, povezano s nižjo sposobnostjo kritičnega razmišljanja
Z anketiranjem 319 intelektualnih delavcev in s pomočjo 936 primerov uporabe generativne umetne inteligence pri delu, o katerih so poročali iz prve roke, so avtorji poskušali oceniti zaznani nivo kritičnega razmišljanja in kako generativna umetna inteligenca vpliva na omenjeni proces. Anketirance so povprašali o tem, kako uporabljajo orodja umetne inteligence, o njihovem zaupanju v zmožnosti dotične tehnologije, njihovi sposobnosti presojanja dela umetne inteligence in gotovosti, da bi lahko opravili določeno nalogo brez umetne inteligence.
Raziskovalci so ugotovili, da je večje zaupanje generativno umetno inteligenco povezano z manj kritičnim razmišljanjem, in da je večja samozavest povezana z višjo stopnjo kritičnega razmišljanja.
Zanašanje na rezultate umetne inteligence pri manj zahtevnih nalogah, kot je lektoriranje, "lahko vodi do večjih negativnih učinkov v kontekstih z visokimi vložki", pišejo avtorji in poudarjajo, da je "tvegano, da uporabniki kritično razmišljajo samo v situacijah ob zahtevnih nalogah". Raziskovalci menijo, da je miselni proces pomemben tudi pri rutinskih opravilih, kajti "kognitivne sposobnosti se lahko sčasoma poslabšajo".
"Čeprav lahko umetna inteligenca izboljša učinkovitost, lahko tudi zmanjša kritično angažiranost, zlasti pri rutinskih opravilih ali opravilih z nižjimi vložki, pri katerih se uporabniki preprosto zanašajo na umetno inteligenco, kar vzbuja po misleke glede dolgoročne odvisnosti in zmanjšanega neodvisnega reševanja problemov,"
pišejo raziskovalci.
UMETNA INTELIGENCA KOT DOPOLNITEV
"V vseh naših raziskavah se pojavlja naslednja rdeča nit: umetna inteligenca deluje najbolje kot miselni partner, ki dopolnjuje delo, ki ga opravljajo ljudje. Ko nas umetna inteligenca izziva, ne poveča le produktivnosti, pomaga nam do boljših odločitev in rezultatov", je dejal Lev Tankelevitch, višji raziskovalec pri Microsoft Research.
Raziskovalci ugotavljajo, da je pri tistih, ki uporabljajo umetno inteligenco namesto kritičnega razmišljanja, večja tudi verjetnost, da bodo na koncu dosegli "manj raznolik nabor rezultatov za isto nalogo v primerjavi s tistimi, ki umetne inteligence ne bodo uporabljali." Čeprav generativna umetna inteligenca lahko izboljša učinkovitost delavcev, avtorji opozarjajo na dolgo ročne negativne učinke (vir: Računalniške novice, št.4/XXX, 27. 2. 2025, str.15).
Če govorimo o “orodjih” umetne inteligence, mislimo na tehnologijo, ki sloni na hitrem dostopu do velikega obsega digitaliziranih podatkov o stanjih in dogajanjih, in na algoritme hitrega vsakokrat novega povezovanja sestavin v celoto odgovora na zastavljeno vprašanje. Poudarek je na veliko in hitro. To je prednost, ki jo ljudje lahko izrabljamo sedaj, ko so orodja na voljo. V orodjih umetne inteligence ni nič »umetnega«. Podatki in software so povsem konkretne stvari.
Presojanje prejetega odgovora pa je odvisno od človeka, njegovega predhodnega znanja, interesa, vrednot. To pa ni nič novega, od nekdaj je tako. Od teh orodij bodo imeli več koristi tisti, ki bodo veliko vedeli in bodo imeli vprašanja, da bi izvedeli še več.
Tehnologija sama po sebi ni niti dobra niti slaba. To je orodje, pomočnik, pravijo nekateri. Od človeka je odvisno, ali in kako jo bo uporabljal. Vsak naj poskusi in presoja o uporabnosti. To ni »tavžent roža«, »bav-bav« pa tudi ne.
Priložnosti in izzivi umetne inteligence v slovenski javni upravi
repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php
www.gov.si/novice/2024-04-10-minister-mag-props-umetna-inteligenca-je-priloznost-za-javni-sektor/
www.fu.uni-lj.si/transformacija-ju-z-ui/
www.s-procurement.si/si/prispevki/implementacija-umetne-inteligence-na-podrocju-javnih-narocil
fra.europa.eu/sites/default/files/fra_uploads/fra-2021-artificial-intelligence-summary_sl.pdf
predlagam.vladi.si/predlog/18059
www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/v-srediscu/nacelo-nediskriminacije-pri-uporabi-umetne-inteligence-v-pravosodnih-sistemih-314158
Umetna inteligenca (UI) se je v zadnjih desetletjih razvila v eno ključnih orodij sodobne družbe, saj njen vpliv sega od gospodarskih sektorjev do vsakodnevnega življenja posameznikov. Njen hiter razvoj in implementacija v različne sfere družbenega življenja sta povzročila pravi tehnološki prelom, ki je preoblikoval številne tradicionalne procese.
Uvaja se jo tudi v pravosodje. V zadnjih letih smo priča naraščajočemu zanimanju za uporabo UI pri analiziranju pravnih dokumentov, napovedovanju sodnih izidov in celo pri oblikovanju sodnih odločitev. UI ponuja številne prednosti, kot so hitrost, učinkovitost in sposobnost obdelave velikih količin podatkov, ki presegajo zmožnosti posameznega sodnika.
Kljub številnim prednostim, ki jih umetna inteligenca prinaša v pravosodje, pa se z njeno uporabo odpirajo številna vprašanja o spoštovanju temeljnih pravic in etičnih standardov. Da bi zagotovili ustrezen okvir za uporabo UI v pravosodju in na drugih področjih, je bila sprejeta vrsta številnih pravnih regulacij in smernic, ki poskušajo opredeliti meje in načela uporabe teh naprednih tehnologij, med drugim:
- Uredba o splošni zaščiti podatkov (GDPR) 2016/679,
- Bela knjiga o umetni inteligenci (Evropska komisija),1
- predlog Uredbe o umetni inteligenci COM/2021/206,2
- Uredba o kibernetski varnosti EU 2019/881,3
- Etične smernice za zaupanja vredno umetno inteligenco,4
- Akcijski načrt za digitalno izobraževanje (2021–2027).5
Pomemben korak na tem področju predstavlja Evropska etična listina o uporabi umetne inteligence v pravosodnih sistemih6 in njihovem okolju, ki jo je sprejel CEPEJ,7 delovno telo Sveta Evrope. To je prvi dokument, ki celovito naslavlja izzive in priložnosti uporabe umetne inteligence v pravosodju. Čeprav listina ni pravno zavezujoča, ima močan politični vpliv in postavlja ključne smernice za etično in pravično uporabo UI v prihodnosti pravosodnih postopkov.
Listina izpostavlja pet etičnih načel:
1. načelo spoštovanja temeljnih pravic,
2. načelo nediskriminacije,
3. načelo kakovosti in varnosti,
4. načelo preglednosti, nepristranskosti in pravičnosti ter
5. načelo »pod nadzorom uporabnika«.
Najverjetneje je ravno zaradi teže posledic napak v pravosodju spoštovanje teh načel precej zahtevno, še posebej načela nediskriminacije, ki je podrobneje razčlenjeno takole:
»Ker lahko te metode obdelave z združevanjem ali razvrščanjem podatkov, ki se nanašajo na posameznike ali skupine posameznikov, razkrijejo obstoječo diskriminacijo, morajo javni in zasebni deležniki zagotoviti, da te metode ne reproducirajo ali povečujejo takšne diskriminacije in da ne vodijo k determinističnim analizam ali uporabi.«
www.delo.si/delov-poslovni-center/kapitalski-trgi/vpliv-umetne-inteligence-na-rast-produktivnosti-in-bdp
www.dnevnik.si/1043053771
UMETNA INTELIGENCA
Umetna inteligenca: Kmalu bodo izčrpali vse učno gradivo
Umetna inteligenca naj bi nekoč prehitela človeško ustvarjalnost in na ulico postavila cel kup ustvarjalnih poklicev. Preden se bo to zgodilo, zna umetni inteligenci že zmanjkati dostopnega materiala za učenje.
Vprašanje je, kako je zasnovana. Nekaj odgovorov sem našel, vendar za splošno dostopno UI žal zaenkrat velja, da je le višja stopnja spletnega pregledovalnika. Bolj pravilno bi jo bilo imenovati na primer interaktivni pregledovalnik.
Sam sem UI skeptik.
Za to imam več razlogov, takorekoč vsi pa se sestavijo v enostavni ugotovitvi, da v digitalnem svetu ni resonanc, so le simulacije le teh.
UI predvideva, da je vse mogoče ubesediti, vse spraviti v jezik ničel in enic. Če to narediš, potem izgubiš tisto, kar analogno zna opraviti samo od sebe. V analognem imaš koncept fazno-ujetih zank, kjer se signal sam naravna na pravo frekvenco in ji potem sledi samodejno, četudi frekvenca malo pleše, zdaj je malo višja, potem malo nižja. Digitalno ne sprejema takšnih minimalnih odklonov, ne zna obravnavati neskončnosti, ne zmore deljenja z nič. Ključne teme v življenju, odločanje o tistem, kar ne piše v pravilih, branje med vrsticami, zaznavanje neizrečenega, UI preprosto spregleda.
Še večja težava je, ko se umakne človek, ki naj bi UI nadziral. UI dela vse večje napake. Tako velike, da bodo lahko usodne.
UI bi v pozitivnem scenariju lahko ljudi vendar pahnil v to, da bomo uspevali predvsem tisti, ki bomo UI večinoma zavrnili, sploh tam, kjer je ključna medčloveška komunikacija. Ta ves čas rešuje izjeme. Ljudje, ki pa bodo slepo sledili UI, se znajo ujeti v zanko. Z veseljem jih bomo reševali, a takrat bo UI potisnjena v ozadje.
Sam uporabljam UI, ampak mi za moje delo ni ključna. Kot ni ključen računalnik, na katereg tipkam, niti ni telefon, po katerem lahko govorim s kom, niti ni ključna pisarna, v kateri sedim, ali pa ne. Podobno je z UI.
Nikakor pa ne verjamem, da bo UI tista, ki bo nas Slovence naredila bolj konkurenčne. UI bo najprej naredila še bolj konkurenčne največje igralce. Tem pa vse manj zaupam.
V okviru podiplomskega študija sem kot mlad raziskovalec na FAGG, na IJS, uporabljal prva programska orodja UI. Od tega je 37 let razvoja, ki bo v končni fazi prinesel UI, katero si le težko domišljamo. Ni nujno, da bo za nas to nekaj dobrega, je pa žal neizogibno. Zanimiva bo osvojitev čustev in načina sprejemanja odločitev, ki bo lahko tudi za človeka usoden.
Umetna intelegenca zbuja tesnobo, kar lahko razumemo kot obrambni mehanizem. Na nedavnem poslovnem zajtrku AmCham je nekdo izrekel misel" Umetna intelegenca ne bo zamenjala ljudi, ampak bodo ljudje, ki jo uporabljajo, zamenjali tiste, ki je ne." In še hujša pretnja: "Ali jo začnemo uporabljati ali pa dopustimo, da nas pokonča."
Odgovor prof. dr. Metoda Dodič Fikfak (vir: ivan.puc@reporter.si):
"Drži, z ignoriranjem ne bomo nič rešili. Kot ste navedli, tisti, ki uporabljajo umetno intelegenco, bodo pohodili tiste, ki je ne. Ne pozabimo, naučili so nas, da v določenem momentu odloča tudi sama, ne opravi le tisto, kar ji reče človek, lahko naredi več od tega. Sama torej lahko sklepa. Težko si je predstavljati vse razsežnosti teh posledic ..."
OPOZORILO!
Vse več govorimo o umetni intelegenci. Ko pa nam naravne očitno vse bolj primanjkuje ...
Res, UI v praksi deluje z uporabo odločitvene matrike, v kateri tešitev, ki daje najboljše tezultate zasede 1 mesto do trenutka, ko se pojavi še boljša. Podobno deluje tudi naravna intelegenca, z razliko, da algoritme odločanja še vedno kreira pisec programskega orodja. Tako smo od prave UI, ki se bo približala naravni še daleč. Ko se bo to dejandko zgodilo nam bo samo tisti v katerega nekateri verjamejo, pomagal.
Ker UI zaenkrat "posnema" obstoječe procese, ki so do konca zbirokratizirani, pa se nam res slabo piše pri bodoči uporabi.
www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/v-srediscu/pomeni-umetna-inteligenca-konec-pravniskega-poklica-310802
Raba umetne intelegence je do trenutka, ko bo ta delovala avtonomno, odvisna od algoritma, ki je lahko za uporabnika prijazen ali ne (birokratski). "Dober odvetnik", ki pozna luknje v zakonodaji bo še vedno nepogrešljiv za elito.
portal24.si/eu-dolocila-kaj-bo-umetna-inteligenca-lahko-in-kaj-ne-bo-smela-poceti/
www.dnevnik.si/1043036540
Prvo svetovno soglasje za obvladovanje umetne inteligence
"Menim, da je potreben temeljit premislek o tem, kako lahko uporabimo ali zlorabimo nove tehnologije. UI je lahko eden največjih izumov človeštva, ki bo bistveno izboljšal naš obstoj ter koristil ljudem in planetu. Lahko pa je tudi naš zadnji veliki izum. Odločitev o tem, kako bomo ukrojili UI, je v tem hipu še vedno naŝa - in bi morala biti skupna." (Dr. Dan Podjed, anteopolog, podpisnik globalne peticije za polletni premor pri razvoju UI, naprednejše od GPT-4, ki je zaokrožila po spletu).
Dejansko je duh že ušel iz steklenice. V primeru "avtorstva", ki je na splošno, razen izjemnih dosežkov, vprašljivo pa je UI dejansko dobrodošla. Upoštevanje omogočajo algoritmi, ki jih uporablja. Na primer v Bing-u lahko zlahka pridemo do odgovorov na vprašanja, na katera na internetu ne ali pa stežka po množici poizvedovanj ali jih, tudi javne, moramo zaradi blokade kupiti. Možnosti nejavnih aplikacij ali UI same pa so neslutene in končno bodo neizogibno samozavedajoče, kar ocenjujem, da je žal zaradi delovanja človeka samega neizogibno.
JU ne potrebuje UI. Prišlo bo do šoka, ko bodo eni ugotovili, da so manj potrebni.
Ko umetna inteligenca določi avtorja
V svetu, ki kar naprej tehnološko napreduje, in v času, ko umetna inteligenca odpira vse več vprašanj, je le vprašanje časa, kdaj bo tehnologija začela pisati knjige namesto nas. Vprašanja plagiatorstva so sedaj strogo določena, a kaj se zgodi, ko je edini dokaz o plagiatorstvu odkrije prav umetna inteligenca?
Toliko časa kolikor bo digitalna miš hodila naokoli z fasciklom na hrbtu toliko časa ne bo izboljšanja digitalizacije v Sloveniji. Če všečna go.Duh ne zmore se naj umakne in prepusti mesto bolj sposobnemu in naprednejšemu ministru. Ko to stori jo bom z veseljem povabil na čaj in torto po njeni izbiri kjer bo lahko izkoristila čas koristnega s prijetnim.
UI je v divjem razvoju, digitalizacija pa ni nič drugega kot posnetek fizičnih dokumentov in deloma njihove avtomatizacije, UI je nadgradnja tega s posnetkom načina dela in njegovo nadgradnjo. Vse to lahko sicer naredimo brez UI, vendar z uporabo le te lahko digitaliziramo hitreje in preskočimo na bistveno višjo raven z izboljšanjem in racionalizacijo postopkov. UI namreč načeloma naj ne bi poznala nepotrebnih delovnih mest in izvajanje dela, ki ga ni ali dela kar tako. Malo se hecam, v resnici pa tudi UI, dokler se ta resnično ne bo samoizobrazila in počlovečila, v matriki odločanja upošteva navodila človeka. Torej glasujte!
Pred enim letom, zdaj in naslednje leto. UI se razvija eksponentno! Kako hitro?(https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/alastair-banks-ce-se-vam-zdi-chatgpt-srhljiv-vas-bo-autogpt-odpihnil/667657)
Vsaj na začetku jo bomo temeljito izkoristili, z ali brez vladnega programa, menim, da bolje z.
Proti, ker za UI trenutno sploh še niso jasno opredeljeni varnostni protokoli (niti na svetovni ravni, kar šele evropski ali pa slovenski). Dokler to ni urejeno, UI ne more biti vključena v strategijo razvoja državne uprave.
Pomisleki so čisto upravičeni, zato pa je toliko bolj pomembna čim prejšnja, kako pravimo "analiza" pa nato "časovnica" in "implementacija" v naslednjem mandatu vlade. V tem času nas bo žal povozil neusmiljen čas, ki kar teče.
Če želimo biti uspešni si moramo pravila pisati in varnost zasnovati sami, nihče jih ne bo za nas.
Vedeti morate, da več tisoč ljudi dela na urejanju povezav podatkov. Ali mislite, da kar tako zaradi lepšega?
Poglejte, kako se je odzvala "UI"!
Spletni klepetalnik "Bing AI" sem vprašal enostavno vprašanje:
"Živim v Sloveniji in sem upokojenec. Kot veš je inflacija na območju evra glede na krizo visoka. Ali si mnenja, da dvig pokojnin v Sloveniji, ki znaša 5,2 %, ohranja standard slovenskih upokojencev?" in dobil naslednji odgovor:
"Pozdravljeni, to je Bing. Vem, da živite v Sloveniji in ste upokojenec. Inflacija na območju evra je res visoka zaradi krize. Po podatkih Eurostata je bila letna inflacija na območju evra aprila sedem odstotkov (navedba virov), v Sloveniji pa 9,2 odstotka (navedba vira). Dvig pokojnin v Sloveniji, ki znaša 5,2 odstotka, je bil sprejet januarja letos. Mislim, da ta dvig ne ohranja standarda slovenskih upokojencev, saj je inflacija višja od rasti pokojnin. V tem kontekstu bi človek lahko rekel, da se realna vrednost pokojnin zmanjšuje."
Enostavno vprašanje in enostaven odgovor "UI", ki ga niti večinsko ne uspe ne uspe sestaviti naša politika!
Bilo bi super če UI zamenja tudi vse zaposlene v parlamentu ter vladi, bi precej prihranili na nepotrebnih stroških.
Saj so vsi politiki tudi v vladi, na občinah, javni upravi,... naši zaposleni ter mi njihovi delodajalci, na kar očitno vsi politiki takoj pozabijo čim pridejo do korita.
Pred volitvami vsi v vseh političnih strankah (leve, desne, srednje) obljubljajo naivnim ovčkam med in mleko, po volitvah pa dobimo skoraj vsi samo še grenivke, limone.
Razen ožjega kroga izbrancev ki so zelo blizu politikom ki uspejo priti do glavnega korita.
Problem je pozabljivost! V sedanji vladi imamo kar tri (3) nove obraze, čez tri leta ali prej bomo imeli novega v nenehnem boju z JJ. Najhujši udarec bi novim obrazom zadale volitve brez JJ. Naenkrat bi ugotovili, da novi obrazi nimajo vsebine.
Avtor si sam temeljito testiral AI ali le govoriš iz slišanega/prebranega od drugih ?
AI je zagotovo prihodnost a dokler zna tako sanjati in si samozavestno izmišljevati moramo biti zelo previdni !
Preden sploh AI testno pustimo v JU treba vse "papiroljube" spravit na popolno digitalno podpisovanje in ne tiskaj -> podpiši -> skeniraj
da bo testni AI imel zanesljiv vir in ne še eno šibko točko(OCR) nezanesljivega vira informacij (garbage in -> garbage out)
Hvala za komentar.
Sam imam nekaj znanja iz področja UI iz študija na Univerzi v Lj in uvedbe le te prakso že pred več kot 30 leti.
Glede navdiha, moja pobuda izvira iz trenutne stopnje razvoja, ko le ta postaja globalna dobrina.
Pripomba glede papiroljubov je umestna do te mere, da mora UI poznati postopke, zakonodajo, povezave, interdisciplinarnost,.. enako kot jih ljudje, vse z namenom kot pravite ... podpiši (še vedno človek) ...skeniraj... razpošlji, spremljaj, ...! Sama se bo tega naučila le v zadnji fazi svojega razvoja.
Lahko čakamo, analiziramo, ... in hote ali nehote bomo nova znanja uporabljali, pač nekoliko kasneje kot drugi ter izgubili čas in denar.
Pobuda v nacionalnem programu sicer je, vendar jo je treba POHITRITI.
Baje na področju obdelave povezav podatkov za potrebe UI v svetu dela na tisoče ljudi. Pričakujemo lahko slokovit razvoj.
Ljudje še niso sposobni prilagoditi izvajanja določenih opravil z elektronskimi napravami, torej govorimo še vedno o človeški inteligenci in ne o umetni.
Nikar se ne podcenjujte!
Poglejte temo "Kako nam umetna intelegenca lahko pomaga": www.student.si/lajf-je/tech/kako-nam-umetna-inteligenca-lahko-pomaga/