16. 6. 2023
Odziv Ministrstva za kulturo
Ministrstvo za kulturo v zvezi z navedenim poudarja, da je dejavnost medijev v Republiki Sloveniji zasnovana na svobodi izražanja, ki je ustavna kategorija. Zakon o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16, 39/16, 45/19 – odl. US, 67/19 – odl. US in 82/21; v nadaljnjem besedilu: ZMed) v 6. členu določa naslednje:
Dejavnost medijev temelji na svobodi izražanja, nedotakljivosti in varstvu človekove osebnosti in dostojanstva, na svobodnem pretoku informacij in odprtosti medijev za različna mnenja, prepričanja in za raznolike vsebine, na avtonomnosti urednikov, novinarjev in drugih avtorjev pri ustvarjanju programskih vsebin v skladu s programskimi zasnovami in profesionalnimi kodeksi, ter na osebni odgovornosti novinarjev oziroma drugih avtorjev prispevkov in urednikov za posledice njihovega dela.
Prvi odstavek 26. člena ZMed določa, da v primeru, da je z obvestilom v medijih prizadeta pravica ali interes posameznika, ima ta pravico od odgovornega urednika zahtevati brezplačno objavo popravka objavljenega besedila (pravica do popravka je urejena v 6. oddelku ZMed, in sicer od 26. – 41. člena). Četrti odstavek istega člena pa določa, da z izrazom popravek ni mišljen samo popravek v ožjem smislu, to je zanikanje oziroma popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem obvestilu, ampak tudi navajanje oziroma prikaz drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu.
Skladno z določili drugega odstavka 27. člena mora biti popravek objavljen:
- če medij izhaja mesečno ali v večjih časovnih presledkih in zahteva po objavi prispe vsaj 14 dni pred izidom, v prvi izdaji oziroma oddaji medija po prejemu popravka;
- v vseh drugih primerih najkasneje v drugi izdaji oziroma enakovredni oddaji medija po prejemu popravka;
- pri elektronskih publikacijah v roku 48 ur po prejemu popravka.
Odgovorni urednik medija mora prizadetega v roku 24 ur po prejemu popravka obvestiti v kateri številki oziroma oddaji bo objavljen zahtevani popravek, oziroma, da zavrača objavo.
Prvi odstavek 33. člena ZMed pa določa, da če odgovorni urednik ne objavi popravka v roku in na način, določen s tem zakonom, ima tisti, ki zahteva objavo popravka, pravico vložiti tožbo zoper odgovornega urednika za objavo odgovora ali popravka pri sodišču, pristojnem za civilnopravne spore, na katerega območju je sedež oziroma stalno prebivališče izdajatelja medija, prek katerega je bilo objavljeno obvestilo, na katero se nanaša popravek.
Poleg navedenega sta čast in dobro ime posameznika varovano tudi v okviru kazenske zakonodaje, in sicer v 18. poglavju (158. – 169. člen) Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP in 16/23) obsega kazniva dejanja zoper čast in dobro ime. Za kazniva dejanja zoper čast in dobro ime (razžalitev, obrekovanja, žaljiva obdolžitev, opravljanje, očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja), če so storjena prek medijev (tisk, radio, televizija ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na spletnih straneh), je predpisana strožja kazen, in sicer zaporna kazen v trajanju od šestih mesecev pa do enega leta.
Glede na navedeno je po mnenju ministrstva pravica do časti in dobrega imena ustrezno varovana, zato predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.