Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Predlagam, da vožnja pod vplivom mamil in hkrati brez vozniškega dovoljenja, postane kaznjivo dejanje, za katero je zagrožena zaporna kazen.

253 OGLEDOV 6 KOMENTARJEV

Pozdravljeni,

Imam soseda, kateri je molno problematičen in policija je pri tem brezmočna.

Mene osebno ni motilo, da je odvisnik od prepovedanih drog, dokler si ni kupil prvega avtomobila in z njim divja po umirjeni soseski kjer se otroci na ulici igrajo z žogo in vozijo na kolesu.

Na vozilu ima nameščeni dve različni registrski tablici, katere je vkradel dvem različnim avtom. Policisti ga ne morejo obravnavat za krajo tablic, saj trdi da jih je našel na tleh izgubljene tablice.

Na vozilu ima nameščene tri zimske gume in eno letno. Vozilo nima ne registracije ne zavarovanja. Prav tako ta fant ni opravljal nikoli vozniškega izpita. Najhuje pa je to, da vozi zadrogiran in da vozi hitro.

Sosedje so več krat klicali policijo. Policija ga je več krat uspela ulovit, ko jim je bežal in mu je več vozil zasegla. Ampak on kupi za 100eur drugu kripo in divja naprej. Kazni ne plačuje. Rubežniki mu nimajo kaj pobrat. Tako je že leta.

To se bo verjetno končalo, šele ko povozi do smrti nekoga in ga dajo v zapor. Ker ne odneha.

Pa je res potrebno, da nekdo umre, da on neha z vožnjo avtomibila?

Predlagam, da se spremeni zakon, da postane kaznjivo dejanje, za katero se gre v zapor, v kolikor za volanom zalotijo osebo, katera je zadrogirana in nima potrdila, da je opravila vozniški izpit.

36 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 26 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR S Sodobna Slovenija 46 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


11. 7. 2023

Odziv Ministrstva za pravosodje

V zvezi s predlogom, po katerem naj vožnja pod vplivom mamil in hkrati brez vozniškega dovoljenja postane kaznivo dejanje, za katero je zagrožena zaporna kazen, Ministrstvo za pravosodje pojasnjuje, da 324. člen Kazenskega zakonika[1] (v nadaljevanju KZ-1) določa kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu, za katero je v temeljni obliki predpisana denarna kazen ali zapor do treh let.

To kaznivo dejanje med drugim stori tisti voznik motornega vozila, ki v cestnem prometu povzroči neposredno nevarnost za življenje ali telo kakšne osebe s tem, da vozi predrzno ali brezobzirno ali vozi motorno vozilo, ki ga nima pravice voziti, in pri tem stori še eno od naslednjih kršitev: ne upošteva pravil o prehitevanju, prednosti ali varnostni razdalji, ali ne prilagodi hitrosti vožnje na nepreglednih odsekih ceste, v križiščih, pred prehodi za pešce ali ob njih, kolesarskih stezah ali prehodih ali prehodih ceste čez železniško progo.

Navedeno kaznivo dejanje stori tudi tisti, ki v cestnem prometu povzroči neposredno nevarnost za življenje ali telo kakšne osebe s tem, da vozi pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi.

Glede na to, da so navedene kršitve pravil cestnega prometa v Zakonu o pravilih cestnega prometa[2] (v nadaljevanju ZPrCP) določene kot prekrški (v zvezi s katerimi je pod določenimi pogoji večinoma mogoč tudi zaseg vozila oziroma pridržanje vozika), je opisu kaznivega dejanja dodan zakonski znak, da mora zaradi navedenih kršitev pravil nastati neposredna nevarnost za življenje ali telo kakšne osebe – torej taka nevarnost, ki se ni uresničila zgolj zaradi skrbnega ravnanja drugih udeležencev v prometu.

Ustavno sodišče Republike Slovenije je namreč že v več odločbah[3] presodilo, da KZ-1 ni v skladu z Ustavo Republike Slovenije[4] (v nadaljevanju Ustava), če se zakonski znaki kaznivega dejanja popolnoma prekrivajo z zakonskimi znaki prekrška. Ustavno sodišče Republike Slovenije tako stanje opredeli kot anomijo pravnega reda, ki je v nasprotju z načelom pravne države iz 2. člena Ustave in posega v načelo zakonitosti v kazenskem pravu iz 28. člena Ustave. Zato je potrebno opredelitve prekrškov in kaznivih dejanj z določenega področja razvrščati v skladu z načelom »ultima ratio«, ki velja za določanje kaznivih dejanj. Torej je treba kazniva ravnanja določati kot prekrške ali kot kazniva dejanja glede na njihovo nevarnost in pravno zavarovano dobrino ter glede na vprašanje, ali določeno ravnanje pomeni le kršitev predpisa (prekršek) ali pa ima že posledice za pravno zavarovano dobrino v obliki ogrozitve ali poškodbe (kaznivo dejanje).

Ob tem dodajamo, da bi bila v skladu z načelom sorazmernosti za predlagano kaznivo dejanje, ki bi pomenilo golo kršitev predpisa brez povzročitve neposredne nevarnosti za življenje ali telo drugih oseb, lahko predpisana le sorazmerno nizka kazen zapora, kar v praksi pogosto pomeni izrek pogojne kazni. Hkrati bi bilo treba tudi črtati enake prekrške iz ZPrCP. Izpostavljamo tudi, da so za obravnavane kršitve predpisov v ZPrCP poleg zgoraj izpostavljenih ukrepov predpisane tudi sorazmerno visoke globe.

Ob tem je pomembno, da Zakon o prekrških[5] (v nadaljevanju ZP-1) za primere, ko globe ali več glob, izrečenih v postopku o prekršku, ni mogoče izterjati po pravilih upravne izvršbe, predpisuje nadomestni zapor.

Če znesek posamične globe ali seštevek dveh ali več glob, izrečenih storilcu, znaša najmanj 1.000 eurov, globe ali glob pa ni mogoče izterjati po pravilih upravne izvršbe, sodišče sankcijo izvrši tako, da za vsakih začetih 100 eurov globe določi en dan zapora, pri čemer zapor ne sme biti daljši od 90 dni.

Če je storilcu izrečenih deset ali več glob v znesku manj kot 300 eurov na posamični plačilni nalog, odločbo ali sodbo, pa seštevek teh glob znaša najmanj 1.000 eurov, glob pa ni mogoče izterjati po pravilih upravne izvršbe, sodišče sankcijo izvrši tako, da za vsakih začetih 100 eurov globe določi en dan zapora, pri čemer zapor ne sme biti daljši od 30 dni.

 


[1] Uradni list RS, št. 50/12 – UPB2, 54/15, 6/16 – UPB2p, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP in 16/23.

[2] Uradni list RS, št. 156/21 – UPB7 in 161/21 – UPB7p.

[3] Na primer: odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-88/07 z dne 8. 1. 2009 in št. U-I-134/11 z dne 11. 7. 2013.

[4] Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13, 75/16 in 92/21.

[5] Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US.

Komentarji