Sprememba načina izbire srednje šole

Odziv Ministrstva za vzgojo in izobraževanje

Uvodoma naj pojasnimo, da prijavno – vpisni postopek za vpis v srednjo šolo v skladu z Zakonom o gimnazijah in Zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju ter v skladu s Pravilnikom o vpisu v srednje šole poteka tako, da učenec odda samo eno prijavnico za vpis v samo en izobraževalni program. V skladu z rokovnikom vsako leto takoj po roku za oddajo prijavnice, na spletni strani ministrstva, pa tudi posamezne šole same na svojih spletnih straneh, objavimo stanje prijavljenih kandidatov na regijo, šolo in program natančno. Iz teh podatkov lahko kandidati razberejo, kakšno je stanje prijavljenih na programu, na katerem so oddali prijavnico. S tem so seznanjeni, ali je število prijav večje, kot je predviden obseg razpisanih mest. Nato imajo kandidati možnost, da do roka za prenos prijav iz kakršnihkoli razlogov prenesejo svojo prijavnico na drugo šolo ali drug izobraževalni program. Število prenosov prijave ni omejeno. S tem si lahko kandidati z večjo gotovostjo zagotovijo vpis oziroma mesto v določen program ali določeno šolo že v prvem krogu in tako je postopek zanje končan.

O prvem in drugem krogu izbirnega postopka namreč govorimo samo v primeru programov, kjer je omejitev vpisa. Če na programu ni omejitve vpisa, se v program v prvem krogu vpišejo vsi prijavljeni kandidati, ki izpolnijo pogoje za vpis (osnovni vpisni pogoj je dokončana osnovna šola, v nekaterih primerih še dodatni pogoji, kot je na primer uspešno opravljen preizkus nadarjenosti), ne glede na to, koliko točk dosegajo.

Če pa so kandidati prijavljeni na program, kjer je omejitev vpisa, pa ta vpis poteka v dveh krogih. V prvem krogu šola sprejme toliko prijavljenih kandidatov, kolikor se jih na podlagi doseženih točk v skladu z merili v primeru omejitve vpisa razporedi na prvih 90 % razpisanih mest. Na primer, če ima šola razpisanih 28 prostih mest, na katera je prijavljenih 40 kandidatov, bo v prvem krogu šola sprejela tiste kandidate, ki se bodo po točkah razvrstili na prvih 25 prostih mest (90 % od 28 mest). Vsi ostali kandidati, ki se razvrstijo od 25. do 40. mesta, pa sodelujejo v drugem krogu. Ta konkretna šola pa ima za drugi krog na voljo samo še 3 mesta. Na ta 3 mesta poleg kandidatov, ki so prijavljeni na ta program in niso bili sprejeti v prvem krogu, lahko sodelujejo tudi tisti kandidati, ki so prijavljeni na drugem programu, kjer je bila tudi omejitev vpisa in tudi niso bili sprejeti v prvem krogu.

Kot je lahko razbrati, se torej v prvem krogu na izbrani šoli lahko vpiše glavnina vseh novincev, saj si lahko mesto praktično zagotovijo, ker imajo natančen pregled nad tem, na katerem mestu so na podlagi svojih točk razvrščeni ob prijavi. Menimo, da ima s tem kandidat popolno kontrolo nad vpisom. Drži pa, da je morda drugi krog izbirnega postopka, v katerem sodelujejo izključno tisti kandidati, ki so bili prijavljeni na šolah z omejitvijo vpisa in v prvem krogu niso bili sprejeti, nekoliko nepredvidljiv, vendar v drugem krogu sodeluje samo okrog 10 % prijavljenih kandidatov.

Če bi devetošolec po vzoru vpisa v terciarno izobraževanje oziroma v skladu s predlogom predlagatelja že ob oddaji prijavnice nanizal 10 želja, kjer bi želel nadaljevati svoje izobraževanje, pa bi se morda lahko tudi zgodilo, da ne bi bil sprejet prav na nobeno navedeno šolo oziroma program, ker bi morda rangiral šole »preoptimistično« glede na svojo učno uspešnost oziroma število doseženih točk. Glede na obstoječi sistem izvedbe prijavno – vpisnega postopka pa lahko svojo prijavo »nadzoruje«. Zato menimo, da je obstoječi sistem kljub vsemu bolj prijazen do kandidatov za vpis v srednje šole, kot bi bil morda sistem, ki je predstavljen v predlogu predlagatelja.