Glede na to, da imajo takšne prepovedi uvedene tudi druge države, predlagam, da tudi mi uvedemo takšno prepoved. Če nekdo spada v ti. "ranljivo" skupino in prejema državno pomoč, ki je namenjena za preživetje, je nesprejemljivo dejstvo, da ta denar veselo troši v igralnici. Naslednji dan pa išče nove in nove opcije...
Če bo predlog prejel vsaj 26 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Zakon o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 14/11 – uradno prečiščeno besedilo, 108/12, 11/14 – popr. in 40/14 – ZIN-B, v nadaljevanju: ZIS) ureja sistem prirejanja iger na srečo na način, da igre na srečo potekajo v urejenem in nadzorovanem okolju, da se preprečijo pranje denarja, goljufije in druga kazniva dejanja ali ravnanja v nasprotju z javnim redom, da se zaščitijo mladoletniki in druge občutljive osebe pred škodljivimi vplivi čezmernega igranja iger na srečo ter da se varujejo udeleženci iger na srečo.
Skladno z 8. členom ZIS morajo prireditelji iger na srečo igralce opozoriti na tveganja, zlasti na možnost za zasvojenost z igrami na srečo, jim nuditi napotke za odgovorno igranje in informacije o tem, kje lahko dobijo pomoč ob zasvojenosti. Kot eden od ukrepov preprečevanja zasvojenosti z igrami na srečo je v Republiki Sloveniji vzpostavljen sistem samoprepovedi. Ta omogoča igralcu, da od prireditelja iger na srečo (v nadaljevanju: koncesionar) s pisno izjavo zahteva, da mu za najmanj šest mesecev in največ tri leta prepove udeležbo pri igrah na srečo. Samoprepoved, ki je konkretno opredeljena v 9. členu ZIS, velja na celotnem območju Republike Slovenije, v primeru sklenjenega mednarodnega dogovora pa tudi na območju drugih držav. Za samoprepoved, na osnovi katere mu koncesionar prepove vstop v igralnico ali igralni salon, se lahko odloči le igralec sam.
Z omejitvijo vstopa na podlagi 83. člena ZIS, ZIS neposredno ščiti mladoletne osebe, saj je obisk igralnice oziroma igralnega salona dovoljen samo osebam, starim najmanj 18 let. Z dopolnitvijo starosti 18 let postane oseba polnoletna in pridobi poslovno sposobnost, ki ji omogoča, da z lastno voljo in dejanji sprejema pravice in obveznosti v pravnih razmerjih ter zanje tudi odgovarja. Zaščita drugih občutljivih (polnoletnih) oseb pred škodljivimi vplivi čezmernega igranja iger na srečo je predvidena predvsem z osveščanjem gostov v igralnicah in igralnih salonih ter ukrepi odgovornega igralništva, ki ga morajo izvajati vsi koncesionarji. Osebje koncesionarja je pozorno na opozorilne znake igralcev, ki kažejo na problematično igranje oziroma odvisnost od iger na srečo. V pomoč pri prepoznavanju problematičnih oziroma patoloških igralcev jim je poseben vprašalnik za igralca, ki omogoča prepoznavanje stopnje odvisnosti od iger na srečo.
Pogoje za obisk v igralnici določa koncesionar, kot to določa 84. člen ZIS, pri čemer lahko posameznim osebam ali skupinam oseb prepove vstop v igralnico, ne da bi mu bilo treba navesti razloge za takšno odločitev. Prav tako lahko igralcem, ki pri izvajanju posebnih iger na srečo kršijo pravila iger, prepove nadaljnjo udeležbo pri igrah. Vsak koncesionar mora na podlagi drugega odstavka 8. člena ZIS sprejeti splošni interni akt, v katerem so opredeljeni postopki in ukrepi, ki so namenjeni zaščiti igralca pred zasvojenostjo z igrami na srečo, vključno z obveščanjem igralca o posledici čezmernega igranja in usposabljanjem zaposlenih glede izvajanja odgovornega prirejanja iger na srečo.
Nadzor nad izvajanjem določb ZIS in drugih predpisov, izdanih na njegovi podlagi, izvaja Finančna uprava Republike Slovenije - Posebni finančni urad (nadzorni organ), katerega inšpektorji podrobno nadzorujejo izvajanja določb glede samoprepovedi. Nadzorni organ v inšpekcijskih nadzorih ugotavlja, ali osebje koncesionarja opravlja razgovore z igralci, ki kažejo znake nekontroliranega igranja in jim poskuša skozi neformalni pogovor pomagati ter jih opozarjati na tveganja, povezana z možnostjo zasvojenosti z igrami na srečo. Na osnovi specifičnih značilnosti usposobljeno osebje zazna določene igralce, pri katerih obstaja sum, da so prejemniki socialne pomoči. V veliki večini so to lokalni prebivalci, pri katerih se, glede na individualne okoliščine, koncesionar odloči za katerega od naslednjih ukrepov:
V najbolj kritičnih primerih ima osebje koncesionarja možnost zasvojenemu igralcu prepovedati vstop v njihovo igralnico oziroma igralni salon (84. člen ZIS). V nadzorih je bilo ugotovljeno, da je tovrstnih prepovedi s strani koncesionarjev malo. Nadzorni organ prav tako poroča, da v zadnjih 10 letih ni ugotovil nobene kršitve prvega odstavka 8. člena ZIS, ki koncesionarje zavezuje, da morajo udeležence iger na srečo opozoriti na tveganja, zlasti na možnost za zasvojenost z igrami na srečo, jim zagotoviti napotke za odgovorno igranje in informacije o tem, kje lahko dobijo pomoč ob zasvojenosti.
Pregled implementacije in izvajanja Priporočil Evropske komisije o načelih za varstvo potrošnikov in igralcev spletnih storitev iger na srečo ter onemogočanje dostopa do spletnih iger na srečo za mladoletnike (2014/478/EU) po državah EU[1] kaže, da imajo vse članice EU vzpostavljen varnostni mehanizem samoprepovedi kot enega ključnih ukrepov za zaščito ranljivih skupin pred škodljivimi posledicami iger na srečo. Predpisane prepovedi vstopa za določene skupine ima le nekaj držav. Na Slovaškem je prepovedano igrati igre na srečo posameznikom, ki prejemajo določeno socialno pomoč, osebam z diagnozo kompulzivnega igranja na srečo in študentom, ki prejemajo štipendije, namenjene socialno šibkejšim. Podobno je urejeno na Češkem, kjer so v to skupino, poleg prejemnikov socialne pomoči, vključene tudi osebe v osebnem stečaju in tisti, ki jim je s sodno odredbo prepovedano igrati igre na srečo. V Belgiji so lahko nekateri posamezniki izključeni iz iger na srečo zaradi pripadnosti določenemu poklicu (sodniki, notarji, sodni izvršitelji pripadniki policije). Na Cipru skupaj s predlogom uvedbe preventivnega zdravljenja ljudi, ki kažejo zgodnje znake zasvojenosti z igrami na srečo, trenutno preučujejo tudi predlog o izključitvi vseh prejemnikov socialne pomoči[2]. Tudi v nekaterih drugih državah EU (Avstrija, Nemčija) so potekale razprave o prepovedi vstopa prejemnikom socialne pomoči v igralnice, vendar pa bi se izvajanje takšne prepovedi lahko štelo za diskriminatorno in s tem pravno zelo sporno, predvsem v primerjavi z drugimi prejemniki denarne socialne pomoči, ki se soočajo s katero od drugih oblik odvisnosti.
Odločitev, da prejemnik denarno socialno pomoč deloma ali v celoti porabi za udeležbo v igrah na srečo, običajno ni racionalna, temveč gre za kompulzivno odločitev, kar je značilno za osebe, ki se bojujejo z odvisnostjo od iger na srečo. Te osebe nimajo zmožnosti vzpostavitve nadzora nad vedenjem oziroma sposobnost, da prenehajo z vedenjem, kljub drugačni zavestni odločitvi ali pa jo imajo v zelo v majhni meri.
Preprečevanje vstopa v igralnice in igralne salone po našem mnenju ni najboljši način za preprečevanje porabe denarne socialne pomoči za udeležbo v igrah na srečo, kot tudi ne za preprečevanje odvisnosti od iger na srečo. Zagotoviti je treba učinkovitejše rešitve, kot je npr. izobraževanje ter svetovanje z namenom preprečevanja zasvojenosti z igrami na srečo, skupaj z zagotavljanjem ustrezne mreže strokovne pomoči osebam, zasvojenimi z igrami na srečo in podobno. Vprašanje namenske porabe javnih sredstev je vsekakor dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri tehtanju predloga, da se prejemnikom socialne pomoči onemogoči vstop v igralnice in igralne salone, vendar je treba pri tem upoštevati tudi druge pomembne dejavnike, kot so ustavne pravice, učinkovitost predlagane rešitve in praktični pomisleki.
[1] CONSUMER PROTECTION IN EU ONLINE GAMBLING REGULATION: https://www.egba.eu/uploads/2022/02/Consumer-Protection-in-Online-Gambling-Regulation-Jan31-EGBA-Final.pdf
[2] https://focusgn.com/cyprus-to-ban-welfare-recipients-from-gambling