13. 3. 2023
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Zakon o delovnih razmerjih[1] (v nadaljevanju: ZDR-1) kot starejše opredeljuje tiste delavce, ki so starejši od 55 let. Pri tem je starostna meja za oba spola enaka. Ti delavci bi zaradi starosti lahko imeli težave v okviru zaposlitve, zato v delovnem razmerju uživajo posebno varstvo.
V zvezi z delovnim časom se to varstvo nanaša na omejitev nadurnega in nočnega dela, saj 199. člen ZDR-1 določa, da starejšemu delavcu brez delavčevega pisnega soglasja ne sme odrediti nadurnega ali nočnega dela. Prepoved nadurnega dela zajema tudi opravljanje dodatnega dela v primeru naravne ali druge nesreč (145. člen ZDR-1), kot tudi prepoved dela v neenakomernem oziroma prerazporejenem delovnem času (osmi odstavek 148. člena ZDR-1). Glede možnosti 4-dnevnega delovnega pojasnjujemo, da se delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi dogovorita o razporeditvi delovnega časa, kar posledično pomeni, da se lahko dogovorita tudi o takšni tedenski razporeditvi polnega delovnega časa.
Glede možnosti dela s krajšim delovnim časom dalje pojasnjujemo, da starejši delavec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi oziroma ima pravico, da začne delati s krajšim delovnim časom od polnega na istem delovnem ali drugem ustreznem delovnem mestu, če se delno upokoji (198. člen ZDR-1). Določba tega člena predstavlja izjemo od pravila, da se lahko delovni čas, ki je eden od bistvenih pogojev dela, spremeni samo s soglasjem volj obeh strank. Po tem členu ima namreč starejši delavec pravico, da enostransko spremeni ta pogoj.
Določba 198. člena starejšemu delavcu tako omogoča, da:
- po polni starostni upokojitvi sklene z delodajalcem pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom in uveljavi namesto starostne ali predčasne pokojnine pravico do delne pokojnine,
- da še v delovnem razmerju uveljavi pravico do dela s krajšim delovnim časom po tem členu, sklene novo pogodbo o zaposlitvi za isto delo in uveljavi pravico do delne pokojnine ali,
- še v delovnem razmerju uveljavi pravico do dela s krajšim delovnim časom po tem členu, sklene novo pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto in uveljavi pravico do delne pokojnine.
Še enkrat naj poudarimo, da delodajalec odločitve zaposlenega delavca, da uveljavi pravico do dela s krajšim delovnim časom in pravico do delne pokojnine, ne more odkloniti, saj je v tem členu takšna možnost izrecno opredeljena kot pravica iz delovnega razmerja. Seveda pa ima starejši delavec možnost, da kadarkoli tekom trajanja delovnega razmerja predlaga sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas na istem ali drugem delovnem mestu, ki velja, če s takšno pogodbo soglaša tudi delodajalec.
Upoštevaje navedeno menimo, da je zakonsko ureditev prilagajanja delovnega časa starejšemu delavcu oziroma možnost dela s krajšim delovnim časom ustrezna, obenem pa poudarjamo, da je nujno, da so na delovnem mestu okrepljeni tudi drugi dejavniki, ki starejše delavce motivirajo k čim daljši delovni aktivnosti (npr. karierno načrtovanje, kadrovske prakse, namenjene starejšim, možnosti mentorstva, podporna organizacijska klima, prilagoditev delovnih mest, vseživljenjsko učenje). Pomembno je, da delodajalci prilagodijo svojo politiko in prakso ter podprejo tudi potrebe starejših delavcev, saj imajo ti v različnih življenjskih obdobjih in delovnih sektorjih različne potrebe ter prioritete.