21. 3. 2023
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Področje prepovedanih drog je inkriminirano z dvema členoma v Kazenskem zakoniku, in sicer s 186. členom, ki opredeljuje neupravičeno proizvodnjo in promet s tovrstnimi snovmi ter s 187. členom, ki opredeljuje inkriminacijo omogočanja uživanja prepovedanih drog. Poleg navedenih določb Kazenskega zakonika, pa je z Zakonom o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami kot prekršek opredeljena posest prepovedanih drog. Uživanje prepovedanih drog kot tako ni inkriminirano ne kot kaznivo dejanje in ne kot prekršek.
Slovenija je ratificirala več konvencij Združenih narodov s področja prepovedanih drog. Upoštevati je potrebno tudi sklepe, direktive, predloge, mnenja in usmeritve Sveta Evrope, evropskega Sveta in v tem kontekstu Horizontalne delovne skupine za droge (HDG), kot tudi številne Resolucije, ki jih je pripravila Komisija za droge pri Združenih narodih.
Problematika povezana s prepovedanimi drogami predstavlja globalen problem, ki ga ni mogoče rešiti s popolno prepovedjo uporabe le-teh ali legalizacijo prepovedanih drog. Po veljavni slovenski zakonodaji, ratificiranih mednarodnih konvencijah, na podlagi sklepov, priporočil in predlogov, sprejetih v evropskem Svetu, Horizontalni delovni skupini za droge in Komisiji za droge pri Združenih narodih, legalizacija oziroma popolna prepoved uporabe prepovedanih drog ni mogoča, zato predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Glede na to, da predlagatelj omenja področje zdravljenja zasvojenosti ter javnozdravstveni vpliv uporabe prepovedanih drog, menimo da bi bilo primerno, da o predlogu poda svoje mnenje tudi ministrstvo pristojno za zdravje.
Odziv Ministrstva za zdravje
Na Ministrstvu za zdravje ocenjujemo, da je področje prepovedanih drog v Sloveniji razmeroma dobro in celovito urejeno. V primerjavi z drugimi najrazvitejšimi državami EU imamo tudi v Sloveniji dostopne številne programe in storitve pomoči za uporabnike drog in njihove svojce. Z nekaterimi programi, ki smo jih na Ministrstvu za zdravje razvili v zadnjih letih (npr. mobilna ambulanta za substitucijsko zdravljenje in testiranje novih psihoaktivnih snovi), smo v Sloveniji želeli te storitve še približati uporabnikom. Hkrati se zavedamo, da so spremembe na tem področje izredno hitre in nepredvidljive in hkrati odvisne tudi od mednarodnih okoliščin. Slovenija je torej na splošno razmeroma dobro pokrita s programi zdravljenja, zmanjševanja škode in socialne rehabilitacije.
Nadaljnji razvoj ukrepov in programov na področju prepovedanih drog je odvisen tudi od epidemiološke situacije v državi. Nacionalni inštitut za javno zdravje vsako leto pripravi poročilo o stanju na tem področju, ki je pomembna podlaga za delovanje snovalcev in odločevalcev politik. Že nekaj časa opažamo, da se potrebe uporabnikov prepovedanih drog zelo diferencirajo. V tem kontekstu ugotavljamo, da potrebujejo uporabniki še več storitev socialne aktivacije, poklicnega usposabljanja, zaposlovanja in tudi primernih bivanjskih prostorov. Dodatno želimo krepiti tudi različne učinkovite preventivne programe.
Na Ministrstvu za zdravje načrtujemo tudi pripravo novega Nacionalnega programa na področju prepovedanih drog, v katerem bo natančneje opredeljena vizija razvoja celotnega področja in konkretni cilji, aktivnosti in izvajalci. Predvidoma bo prvi osnutek Nacionalnega programa, v sodelovanju s strokovno javnostjo, pripravljen do konca tega leta.