20. 3. 2023
Odziv Ministrstva za kulturo
Ustava Republike Slovenije v 7. člena določa, da so država in verske skupnosti ločene ter, da je delovanje verskih skupnosti svobodno, kar jim omogoča avtonomijo delovanja. Načelo o dočenosti države in verskih skupnosti ima, kot izhaja iz 99. točke obrazložitve ustavne presoje ZVS (Uradni list RS, št. 46/10; v nadaljevanju: ustavna presoja), tri prvine: versko oziroma nazorsko nevtralnost države, avtonomnost verskih skupnosti na lastnem področju in enakopraven odnos države do vseh verskih skupnosti. Kot izhaja iz 103. točke ustavne presoje, pa načelo o ločenosti ne preprečuje državi, da vzpostavi s tistimi verskimi skupnosti, ki opravljajo tudi splošnokoristne dejavnosti, pozitivna razmerja, oblike sodelovanja in skupna prizadevanja, kakršna ima tudi z drugimi civilnodružbenimi organizacijami. Glede financiranja verskih skupnosti, ZVS v prvem in drugem odstavku 29. člena določa, da se registrirane cerkve in druge verske skupnosti financirajo predvsem iz donacij in drugih prispevkov fizičnih in pravnih oseb ter iz svojega drugega premoženja, kakor tudi iz prispevkov mednarodnih verskih organizacij, katerih članice so in, da smejo zbirati prostovoljne prispevke v skladu s svojimi pravili in veljavno zakonodajo. Isti člen ZVS v tretjem odstavku določa, da lahko država gmotno podpira registrirane cerkve in druge verske skupnosti zaradi njihovega splošno koristnega pomena, kakor je opredeljen v 5. členu ZVS. V 130. točki ustavne presoje je pojasnjeno, da financiranje verskih skupnosti ni dolžnost države, ki bi izhajala iz 41. člena Ustave (svoboda vesti oziroma verska svoboda), vendar to ne pomeni, da je takšno financiranje, če ga država kljub temu omogoča, samo po sebi ustavno nedopustno. Ob spoštovanju enakopravnosti verskih skupnosti država namreč sme zagotavljati podporo verskim skupnostim, tudi gmotno, če to ne nasprotuje načelu o ločenosti države in verskih skupnosti. Državna podpora cerkvam in drugim verskim skupnostim je torej ustavno dopustna kljub načelu ločitve države in verskih skupnosti, kadar je dostopna vsem cerkvam in drugim verskim skupnostim pod enakimi pogoji.
ZVS v 27. členu določa pravico do namenske državne finančne pomoči za plačilo prispevkov zavarovanca za socialno varnost uslužbencev registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti. O pravici do finančne pomoči za pokritje prispevkov za socialno varnost za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (prispevek zavarovanca) ter za obvezno zdravstveno zavarovanje (prispevek zavarovanca) verskih uslužbencev iz 27. člena ZVS odloča Ministrstvo za kulturo. Četrti odstavek tega člena določa, da so do pravice upravičene cerkve ali verske skupnosti pri katerih je ugotovljeno razmerje vsaj 1.000 pripadnikov registrirane cerkve ali druge verske skupnosti na enega verskega uslužbenca te cerkve ali druge verske skupnosti. Oziroma so do pomoči upravičene za tiste verske uslužbence (za isto vrsto zavarovanja), za katere so pomoč prejemale že pred uveljavitvijo Zakona o verski svobodi kot določa četrti odstavek 33. člena. Do te pomoči so upravičeni verski uslužbenci sedmih verskih skupnosti: Katoliške cerkve, Evangeličanske cerkve, Evangelijske binkoštne cerkve, Srbske pravoslavne cerkve, Krščanske adventistične cerkve, Islamske skupnosti v RS in Slovenske muslimanske skupnosti.
Ministrstvo za kulturo je dne 10. 3. 2023 na portalu eDemokracija objavilo osnutek predloga Zakona o spremembi ZVS, ki je dostopen na povezavi: e-uprava.gov.si/si/drzava-indruzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html. Predlog spremembe ZVS posega le v prvi odstavek 27. člena zakona s spremembo višine osnove za državno finančno pomoč za plačilo prispevkov zavarovanca za socialno varnost uslužbencev cerkva in drugih verskih skupnosti in v predhodnih določbah ukinja Uredbo o načinu ugotavljanja kriterijev za priznanje statusa splošno koristne organizacije cerkvi ali drugi verski skupnosti in za določitev višine namenske državne finančne pomoči za plačilo prispevkov zavarovanca za socialno varnost njihovih uslužbencev. S tem se bo višina osnove za državno za državno finančno pomoč za plačilo prispevkov zavarovanca za socialno varnost uslužbencev cerkva in drugih verskih skupnosti efektivno znižala iz 100 odstotkov na 60 odstotkov. Komentarje na predlog predpisa lahko na portalu eDemokracija oddate do ponedeljka, 20. 3. 2023.
Ministrstvo za kulturo v skladu z veljavnim Zakonom o državni upravi (ZDU-1) opravlja naloge na področju verske svobode vendar lahko, zaradi ukinitve Urada za verske skupnosti kot notranje organizacijske enote ministrstva v mandatu prejšnje vlade in pomanjkanja strokovnih kadrov s področja verske svobode, zagotavlja le redne zakonske obveznosti kot je vodenje upravnih postopkov. Ministrstvo za kulturo se za pobudo državljana zahvaljuje in pojasnjuje, da je kot pristojni organ za področje verske svobode v skladu z 7. točko 20. člena ZVS dolžno opravljati tudi nalogo izvajanja izplačil in potrebne proračunske načrtovalne dejavnosti za izplačevanje namenske državne finančne pomoči, določene v 27. členu ZVS. Ministrstvo za kulturo na področju verske svobode išče rešitve s katerimi bo naslovilo posledice ukinitve Urada za verske skupnosti.
Odziv Ministrstva za finance
Z vidika pristojnosti Ministrstva za finance v zvezi s prejeto pobudo pojasnjujemo, da samo vezano na status v okviru davčne zakonodaje Rimokatoliški cerkvi (RKC) ni dodeljena nobena izjema, ampak se pri presoji načina obdavčitve obravnava enako kot drugi primerljivi subjekti.