30. 3. 2023
Odziv Ministrstva za infrastrukturo
V zvezi z navedenim pojasnjujemo, da je cestnina za uporabo cestnega predora Karavanke v skladu z drugim odstavkom 5. člena Zakona o cestninjenju[1] (v nadaljevanju: ZCestn), ki dopušča možnost, da lahko Vlada določi, da se zaradi povrnitve stroškov gradnje, vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja plačuje cestnina za uporabo posameznega predora, mostu ali gorskega prelaza, urejena v Uredbi o cestnini za uporabo cestnega predora Karavanke[2] (v nadaljevanju: Uredba). Predor Karavanke je iz sistema cestninjenja glede na določen čas uporabe cestninske ceste izvzet, kar pomeni, da je potrebno njegovo vsakokratno uporabo plačati posebej.
Višina cestnine za uporabo cestnega predora je v skladu z Uredbo odvisna od največje dovoljene mase vozila in cestninskega razreda, v katerega je vozilo ali skupina vozil razvrščeno. V cestninski razreda R1 se tako uvrščajo motorna vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3,5 tone, s priklopnim vozilom ali brez njega (v ta razred se uvrščajo npr. tudi terenska vozila s prikolico), v cestninski razreda R2 motorna vozila z dvema osema, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 tone, R3 motorna vozila s tremi osmi, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 tone, in skupine vozil s tremi osmi, katerih največja dovoljena masa vlečnega vozila presega 3,5 tone in R4 motorna vozila z več kot tremi osmi, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 tone in skupine vozil z več kot tremi osmi, katerih največja dovoljena masa vlečnega vozila presega 3,5 tone.
ZCestn v tretjem odstavku 12. člena predvideva, da se cestnine za uporabo cestninskih cest za vozila do 3,5 tone največje dovoljene mase in za vozila nad 3,5 tone največje dovoljene mase, uskladijo z inflacijo, če rast cen življenjskih potrebščin v obdobju od meseca januarja do meseca decembra v preteklem letu v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem, preseže indeks 100. Indeksacija cestnine je predvidena tako za cestnino glede uporabe cestninskih cest, cene elektronskih vinjet, kot tudi cestnino za uporabo cestnega predora Karavanke, vendar pa slednje velja le za vozila nad 3,5 tone največje dovoljene mase. Usklajevanje cestnine z inflacijo za vozila do 3,5 tone največje dovoljene mase se namreč izvaja ločeno in v skladu s sklenjeno meddržavno pogodbo, medtem ko za tovorna vozila to vprašanje določata državi pogodbenici samostojno in v skladu z zakonodajo EU, ki predpisuje, da se višina cestnine določa glede na stroške upravljanja, vzdrževanja in razvoja cestninskega omrežja.
Uporabniki, ki cestni predor Karavanke uporabljajo večkrat, imajo tudi cenovno ugodnejšo možnost, da si zagotovijo določeno število prehodov (14) po ugodnejši ceni, in sicer z nakupom t.i. točkovne karte, ki je vezana na registrsko številko vozila, velja pa za obdobje 30 dni.
V zvezi s predlogom, da naj se odredi sprememba obračuna predornine, ker je nelogična oziroma nesmiselna, je potrebno pojasniti, da je cestni predor Karavanke čezmejni cestninski cestni objekt, ki je na podlagi meddržavnega sporazuma v skupnem upravljanju upravljavcev cestninskih cest obeh držav, Slovenije in Avstrije, in sicer družb DARS in ASFINAG. Dejstvo, da gre za skupno upravljanje med drugim tudi pomeni, da Slovenija ne določa cenovne politike sama, ampak gre za usklajeno cenovno politiko in usklajevanje cestnin istočasno na obeh straneh meje, tako da uporabniki za uporabo cestnega predora plačajo enako cestnino, ne glede na smer potovanja. Glede na navedeno zato predloga ne moremo upoštevati.