13. 7. 2023
Odziv Ministrstva za digitalno preobrazbo
Določbe Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22 in 18/23 – ZDU-1O, v nadaljevanju ZEKom-2) urejajo varovanje pravice do komunikacijske zasebnosti v skladu z Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij in sicer tako v pogledu zaščite pravice kličočega, da zavrne prikaz identitete priključka, s katerega kliče in pravico klicanega, da zavrne klice z neprepoznanih priključkov.
Tako je 222. členu ZEKom-2 podan okvir za zaščito pravic in legitimnih interesov v zvezi s prikazom identitete priključka in priključka v zvezi. Če izvajalec storitve nudi prikaz identitete kličočega priključka, mora imeti kličoči uporabnik pred vsakim klicem možnost, da sam, z enostavnimi sredstvi in brezplačno prepreči prikaz identitete priključka, s katerega kliče, klicani naročnik pa mora imeti možnost, da z enostavnimi sredstvi zavrne dohodne klice, pri katerih je kličoči uporabnik ali naročnik preprečil prikaz identitete kličočega priključka. Ne glede navedeno morajo operaterji brezplačno razveljaviti preprečitev prikaza identitete kličočega priključka pri klicih na številko za komunikacijo v sili.
V 223. členu ZEKom-2 je določeno, da če naročnik pisno zahteva od operaterja, da izsledi zanj zlonamerne in nadležne klice, sme operater začasno, vendar največ tri mesece, beležiti izvor vseh klicev, ki se zaključijo v omrežni priključni točki tega naročnika, tudi tistih, za katere se zahteva preprečitev prikaza identitete kličočega priključka.
V skladu z 226. členom ZEKom-2 je uporaba samodejnih klicnih in komunikacijskih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (npr. klicni avtomati, SMS, MMS) telefaksov in elektronske pošte za namene neposrednega trženja dovoljena samo na podlagi naročnikovega ali uporabnikovega predhodnega soglasja.
Izvajanje navedenih določb nadzira Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije razen določb 223. člena ZEKom-2, ki jih nadzira Informacijski pooblaščenec.
To bi razširil tudi na javno upravo, pri čemer pa ne bi bila izpisana številka centrale ampak dejanska interna številka in ime in priimek klicočega.
Digitalizacija pa to...
Na razumem. Že sedaj je vsaj na pametnih telefonih tako, da tisti, ki so registrirane firme, se ti ob njihovem klicu izpiše, kdo kliče, komplet ime firme. Zakaj se vam zdi, da bodo ljudje, ki se želijo okoristit na račun prejemnika klica dajali svoje telefonske številke v tako bazo?
Ne gre za to, ampak, če te npr. pokličejo iz FURSA, ker se jim ne da pisat, ne veš kdo te je klical. Ko pokličeš nazaj pristaneš na klicnem centru
in ni šanse da te vežejo k tistemu ki je klical, ker ne vedo kdo je bil
Lej, malo za šalo malo za res, ampak, če te kličejo iz FURS-a, vrjem, da te bojo poklical še :))))))))))
Drugače sem pa jaz ta predlog razumela kot problem pri tistih, ki pač kličejo z nekih čudnih številk in potem neke denarje služijo od tega, priznam, ne vem ali je temu res tako ali ne, jaz se neznanim številkam ne javljam, pa je zarad mene loh tut FURS. Samo taki ki to počnejo, itak ne bodo dali telefonskih številk registrirat, torej problem s tem ni rešen.
Tale predlog pa vsi razumemo.