Prepoved uporabe telefona za pešce

Odziv Ministrstva za infrastrukturo

Pešci so med najbolj ogroženimi udeleženci cestnega prometa in zaradi tega pogosto žrtve nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil (neprilagojena hitrost, vožnjo pod vplivom alkohola, vožnja pod vplivom prepovedanih drog, vožnja preblizu desnega roba vozišča, vožnja z zarošenimi stekli na vozilu, ipd.), v nekaterih primerih pa tudi zaradi napak ali neustreznega ravnanja, za katera so odgovorni pešci sami, vendar so ti primeri izredno redki.

Z namenom ozaveščanja pešcev se izvajajo številne preventivne aktivnosti, usmerjene predvsem v zavedanje, da je pešec tisti, ki lahko naredi največ za svojo varnost v cestnem prometu.

Ob tem se pešce opozarja, da:

• pešci nimajo absolutne prednosti,
• naj uporabljajo prometne površine, namenjene hoji pešcev,
• hodijo po levem robu vozišča v smeri hoje, če ni zagotovljenih površin za pešce,
• se vedno prepričajo o varnem prečkanju ceste,
• cesto prečkajo hitro in brez nepotrebnega ustavljanja,
• za večjo vidnost nosijo svetla in odsevna oblačila in dodajo tudi odsevna telesa,
• ponoči in ob zmanjšani vidljivosti nosijo odsevnik na vidnem mestu,
• obvezno uporabljajo prehode za pešce. Na semaforiziranih prehodih počakajo pri zeleni luči za pešce – preden prečkajo prehod, pogledajo levo in desno kljub zeleni luči na semaforju! Na nesemaforiziranih prehodih so zlasti pozorni na približujoča se vozila, počakajo, da se ta dejansko ustavijo iz obeh smeri (dvig roke, vzpostavitev očesnega kontakta z voznikom).

Zakon o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 156/21 – uradno prečiščeno besedilo in 161/21 – popr.; v nadaljnjem besedilu: ZPrCP), s katerim se določajo prometna pravila ravnanja v cestnem prometu ter pooblastila in sankcije, ki jih pri izvajanju ZPrCP izrekajo pristojni organi, skladno z določbami mednarodne Konvencije o cestnem prometu, varuje pešca kot šibkejšega udeleženca v cestnem prometu.

Skladno z navedenim je v nekaterih določbah ZPrCP določeno, da morajo biti vozniki (kot močnejši udeleženci v cestnem prometu) pozorni na pešce (kot šibkejše udeležence cestnega prometa) kot sledi:

1. Območje umirjenega prometa (31. člen ZPrCP),

V prvem in drugem odstavku 31. člena ZPrCP je določeno, da imajo pešci prednost pred drugimi udeleženci cestnega prometa. Vozniki morajo v območju umirjenega prometa voziti posebno previdno, še zlasti pa morajo biti pozorni na otroke, ki jim je dovoljena igra v tem območju. Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, če ravna v nasprotju z navedeno določbo, voznik motornega vozila pa z globo 120 eurov.

2. Območje skupnega prometnega prostora (31.a člen ZPrCP)

V prvem, drugem in tretjem odstavku ZPrCP je določeno, da območje skupnega prometnega prostora souporabljajo vsi udeleženci cestnega prometa v skladu z načeli cestnega prometa. Vozniki morajo v območju skupnega prometnega prostora voziti tako, da ne ogrožajo pešcev, pešci pa ne smejo namenoma ovirati voznikov. Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, če ravna v nasprotju z navedeno določbo, voznik motornega vozila pa z globo 120 eurov. Pešec, ki ravna v nasprotju z navedeno določbo se za prekršek kaznuje z globo 40 eurov.

3. Območje za pešce (32. člen ZPrCP)

V prvem odstavku 32. člena ZPrCP je določeno, da je v območju za pešce dovoljen tudi promet uporabnikov posebnih prevoznih sredstev, voznikov lahkih motornih vozil in kolesarjev oziroma kolesark, vendar le tako, da ne ogrožajo pešcev. Način in hitrost gibanja morajo prilagoditi razmeram v prometu, njihova hitrost pa ne sme preseči največje hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci. Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki v območju za pešce ravna v nasprotju z navedeno določbo.

4. Vožnja z vozilom na prehodu za pešce (41. člen ZPrCP)

V prvem odstavku 41. člena ZPrCP je določeno, da morajo vozniki in drugi udeleženci cestnega prometa na prehodu za pešce, na katerem promet ni urejen s svetlobnimi prometnimi znaki ali ga ne ureja pooblaščena uradna oseba, omogočiti pešcem varno prečkanje vozišča, ki so na prehodu ali stopajo nanj. Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, če ravna v nasprotju z navedeno določbo, voznik motornega vozila pa z globo 300 eurov. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk.

5. Hitrost vožnje (45. člen ZPrCP)

V drugem odstavku 45. člena ZPrCP je določeno, da mora voznik, ki se približuje križišču, prehodu ceste čez železniško progo, prehodu za pešce, kolesarski stezi, prehodu za kolesarje ali drugi prometni površini, voziti posebno previdno. Voziti sme s takšno hitrostjo, da lahko varno ustavi in pusti mimo vozila in druge udeležence cestnega prometa, ki imajo na križišču prednost, da lahko varno ustavi pred prehodom za pešce, pred prehodom ceste čez železniško progo oziroma, da lahko vozilo ustavi, če bi z vožnjo preko prehoda ogrožal pešce in kolesarje. Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, če ravna v nasprotju z navedeno določbo, voznik motornega vozila pa z globo 300 eurov. Vozniku motornega vozila se izrečejo tudi 3 kazenske točke.

6. Prednost na križišču (58. člen ZPrCP)

V petem odstavku 58. člena ZPrCP je določeno, da mora voznik, ki na križišču zavija, dati prednost pešcem, ki prečkajo vozišče, na katero namerava zaviti. Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, če ravna v nasprotju z navedeno določbo, voznik motornega vozila pa z globo 250 eurov. Vozniku motornega vozila se izrečejo tudi 3 kazenske točke.

Ministrstvo za infrastrukturo na podlagi vsega navedenega meni, da ni potrebna priprava predpisa, ki bi urejala sankcioniranje pešcev, saj veljavne določbe ZPrCP, ki so skladne z določbami mednarodne Konvencijo o cestnem prometu, celovito urejajo to področje.