Kršitelji brez (finančnih) sredstev

Odziv Ministrstva za pravosodje

Z vidika resorne pristojnosti Ministrstva za pravosodje za kaznovalno (prekrškovno, kazensko) pravo (37. člen Zakona o državni upravi;^[1] v nadaljevanju: ZDU-1) menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj kaznovalno pravo že določa ustavno skladne načine dela v splošno korist, pri čemer pa na neprimernost predloga kaže tudi Ustava Republike Slovenije^[2] (v nadaljevanju: Ustava), ki v četrtem odstavku 49. člena izrecno določa, da je prisilno delo v Republiki Sloveniji prepovedano. Predlog, po katerem naj bi dela nezmožne storilce za daljše obdobje dali v posebne ustanove, pa je v nasprotju predvsem s temeljnim ustavnim načelom sorazmernosti (2. člen v zvezi s tretjim odstavkom 15. člena Ustave), poleg tega pa še s spoštovanjem človeškega dostojanstva (34. člen Ustave), zato je z vsebinskega vidika neprimeren. V zvezi z navedbo, da določene kategorije storilcev prekrškov ne odgovarjajo za prekrške, pa Ministrstvo za pravosodje pojasnjuje, da 20.a člen Zakona o prekrških^[3] (v nadaljevanju: ZP-1) določa institut nadomestnega zapora, ki se uporabi v primerih, ko najmanj 1.000 eurov globe ni mogoče izterjati po pravilih upravne izvršbe – v teh primerih lahko pristojni

davčni organ sodišču predlaga, da se neizterljive globe izvrši z odreditvijo nadomestnega zapora.

Glede na navedeno pojasnjujemo, da opravljanje dela v splošno korist v Republiki Sloveniji ni prisilno, ampak ga je mogoče opravljati le na predlog storilca kaznivega dejanja ali storilca prekrška, saj tako kazensko pravo kot tudi prekrškovno pravo v Republiki Sloveniji poznata institut dela v splošno korist. Osmi odstavek 86. člena Kazenskega zakonika^[4] (v nadaljevanju: KZ-1) namreč kot način izvršitve kazni zapora določa delo v splošno korist, in sicer pod naslednjimi pogoji:

»(8) Kazen zapora do dveh let, razen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, se lahko izvrši tudi tako, da obsojenec namesto kazni zapora opravi v obdobju največ treh let od izvršljivosti sodbe delo v splošno korist. Obseg dela se določi tako, da se en dan zapora nadomesti z dvema urama dela. Organ, pristojen za izvrševanje, pri določitvi dela obsojencu v okviru razpoložljivih del pri izvajalskih organizacijah upošteva obsojenčevo strokovno znanje in sposobnosti, lahko pa tudi tiste njegove nujne interese glede neodložljivih družinskih, izobraževalnih ali poklicnih obveznosti, katerih neupoštevanje bi povzročilo težko popravljivo ali nepopravljivo škodo za uresničevanje teh obveznosti. Delo v splošno korist se opravlja brez nadomestila.«.

Delo v splošno korist pa je v skladu z 19.a členom ZP-1 mogoče predlagati tudi v prekrškovnih zadevah ali v postopku odreditve nadomestnega zapora kot to določa 192.b člen ZP-1:

Delo v splošno korist

19.a člen

1. Storilec, ki zaradi svojega premoženjskega stanja oziroma zmožnosti za plačilo po kriteriju iz drugega odstavka tega člena ne more plačati globe in stroškov postopka v višini najmanj 300 eurov, lahko najpozneje do poteka roka za plačilo predlaga, da se plačilo globe in stroškov postopka nadomesti z delom v splošno korist.
2. Sodišče odobri nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist predlagatelju, ki bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč.
3. Obseg dela v splošno korist določi sodišče tako, da za vsakih začetih 10 eurov globe in stroškov postopka določi eno uro dela, pri čemer lahko odrejeno delo traja najmanj 30 in največ 400 ur. Rok, v katerem mora biti delo opravljeno, ne sme biti daljši od šestih mesecev.
4. Če sodišče ob upoštevanju storilčeve delovne zmožnosti, njegovih osebnih razmer ali drugih okoliščin v času odločanja oceni, da za to obstajajo utemeljeni in upravičeni razlogi, lahko število ur dela v splošno korist, določeno na podlagi prejšnjega odstavka, zviša ali zniža za največ eno tretjino, vendar ne na manj kot 30 in več kot 400 ur.
5. Če storilec obseg ur dela v splošno korist, ki mu je bil določen v sklepu iz četrtega odstavka 202.c člena tega zakona, opravi v celoti, se izrečena globa in stroški postopka ne izterjajo.

[1] Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21, 82/21 in 189/21

[2] Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13, 75/16 in 92/21

[3] Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US

[4] Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21 in 105/22 – ZZNŠPP