Pločevinke, cigaretni ogorki, vreče iz restavracij s hitro prehrano, štedilniki, televizorji, pnevmatike in še marsikatere odpadke lahko srečujemo tako v neokrnjeni naravi, kot tudi v mestnih območjih. Predlagam, da se uvede zelo visoke globe in poostrene nadzore ter po možnosti kršiteljem naloži, da očistijo določene predele narave.
Če bo predlog prejel vsaj 25 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odmetavanje odpadkov in njihovo puščanje v okolju ne obravnava le inšpekcija, pristojna za okolje, ampak lahko odredi njihovo odstranitev tudi občinska inšpekcija. Za ukrepanje zoper odvržene komunalne odpadke znanih povzročiteljev in smetenje na območju občine so pristojni občinski inšpektorji. Na inšpektoratu, pristojnemu za okolje (ION), se obravnava odvržene odpadke v okolju kot 'kršitev ravnanja z odpadki'. To je področje, ki zavzema skoraj polovico dela inšpektorata. Tudi med prijavami je največ pobud za izvedbo inšpekcijskega nadzora zaradi suma kršitve ravnanja z odpadki, kakor ga določajo okoljski predpisi. Za učinkovito ukrepanje ION in posledično tudi preprečevanje takega početja, so zelo pomembne informacije o osebi oziroma osebah, ki nezakonito ravnajo z odpadki. Ko gre za puščanje in odmetavanje odpadkov v okolju je težava v tem, da je kršitelje zelo težko odkriti, inšpektor pa lahko odredi odstranitev odvrženega odpadka oziroma izreče globo le znanemu storilcu. Zelo pomembno je, da prijavitelji (ki jim Zakon o inšpekcijskem nadzoru zagotavlja anonimnost) v pobudi za izvedbo nadzora priložijo čim več informacij in dokazil o povzročiteljih (npr. registrska št. vozila, fotografije, …).
Prizadevati si je treba, da do odmetavanja odpadkov in smetenja v okolju sploh ne prihaja, zato je izredno pomembno ozaveščanje ljudi in dvig zavedanja nas vseh, da si z neodgovornim odmetavanjem odpadkov uničujemo okolje od katerega smo odvisni. V praksi se je pokazalo, da je zelo učinkovito povečanje števila zbirnih centrov za sprejem komunalnih odpadkov, fleksibilen delovni čas zbirnih centrov, redno obveščanje prebivalcev, da lahko oddajo komunalne odpadke v zbirnih centrih ter brezplačen prevzem teh (v nekaterih občinah tudi gradbenih) odpadkov. Ugotavljamo namreč, da na območjih, kjer imajo občani možnost brezplačne oddaje gradbenih odpadkov v zbirni centrih nova »črna odlagališča« ne nastajajo v tako velikem obsegu, sicer se pogosto zgodi, da se odmetavanje odpadkov ponovi na lokacijah, s katerih so bili odstranjeni odpadki.
Kot že zapisano, prepovedi odmetavanja odpadkov v okolje na lokalni ravni urejajo posamezne lokalne skupnosti, ki jih nadzoruje občinska inšpekcija in redarji.
Tako je primer občinskega predpisa Odlok o zbiranju komunalnih odpadkov v Mestni občini Ljubljana, v katerem je določeno, da je prepovedano odlagati odpadke izven zabojnikov za zbiranje komunalnih odpadkov, podzemnih zabojnikov, nadzemnih zabojnikov, zbiralnic ločenih frakcij, premičnih zbiralnic nevarnih odpadkov, mini zbirnih centrov ali zbirnih centrov, za navedeno kršitev pa so predpisane globe v višini:
(8) Z globo 5.000 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, njegova odgovorna oseba pa z globo 1.000 evrov.
(9) Z globo 3.000 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(10) Z globo 1.000 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – posameznik.
Podobne ureditve ravnanja s komunalnimi odpadki imajo tudi v drugih lokalnih skupnostih, višine glob pa se med njimi nekoliko razlikujejo. Poznani so nam primeri, da ob opozorilu prebivalcev o onesnaževanju okolja, ki ste ga opisali v vašem predlogu, se občina/-e ustrezno odzovejo in poostrijo nadzor nad lokacijami.
Za odpadke je odgovoren povzročitelj odpadkov, kar pomeni, da mora odpadke odstraniti sam ali za odpadke poskrbeti s pomočjo pooblaščenih organizacij, ki razpolagajo z vpisom v evidenco zbiralcev odpadkov ali z okoljevarstvenim dovoljenjem za predelavo ali odstranjevanje odpadkov. V primeru, da povzročitelj ni znan, občinska ali državna inšpekcija odredi odstranitev javni službi, kar pa je odvisno od vrste zemljišča.
Glede na navedeno smatramo, da je višina glob ustrezno visoka.
Nadzor nad ravnanjem z odpadki je področje, na katerem inšpektorji vsako leto opravijo največ inšpekcijskih pregledov in izrečejo največ ukrepov.
Za leto 2021 so podatki naslednji:
Največ pregledov (49 %) so v letu 2021 inšpektorji opravili na področjih ravnanja z odpadki, industrijskega onesnaževanja skupaj z nadzorom malih kurilnih naprav (12 %), kakovosti voda in na področjih, urejenih v Zakonu o vodah (22 %). Manjši obseg pregledov opravijo na področju hrupa (7 %), na področjih, ki jih ureja Zakon o ohranjanju narave (5 %), na področjih svetlobnega onesnaževanja (na področju kemikalij in gensko spremenjenih organizmov ter kakovosti zraka, kamor spada tudi nadzorovanje ozonu škodljivih snovi) pa skupno 5 %. Delež aktivnosti po področjih je primerljiv s prejšnjimi leti.