Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

davek na prodajo nepremičnine

1283 OGLEDOV 9 KOMENTARJEV

Vsi jamramo da ni stanovanj za mlade. Je pa en problem .. Davki pri prodaji nepremičnine.. vse to je preveč obdavčeno.. Povdarjam da BI MNOGI RADI PRODALI SVOJO nepremičnino , ampak davki na to so tako visoki da marsikoga odvrne od tega namena .. TAKO NEKAKO GRE..2% od prodaje nepremičnine .. za lastništvo do 5 let plačaš davek na kapital v višini 25%.. nad 10 let je 20%.. nad 15 let pa 15%.. ko tako gledaš ti država pobere od 17% do mastnih 27 % vrednosti nepremičnine ki jo hočeš nočeš moraš plačati..pa čeravno ti nepremičnina tam ne služi ker si se preselil v drugi konec SLO in bi raje tam rešil ta stanovanjski problem ali pa ima partner že to urejeno pa ti je hiša ali.stanovanje BREME.. zato predlagam da se ta stvar uredi na bolj človeško ravni.. vse nekako v okviru spremljenvivega kompromisa.. saj bi kupcu prišlo prav tistih 20%kupnine katere eni sedaj prevalijo na njih... ptrdlagam samo 2 % DAVEK na prodajo nepremičnine.. v primeru zamenjave pa oproščeno plačila.. isto tudi pri dedovanju...

28 glasov

10 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 25 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR N NEJC.Z.Wolf 5 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


31. 1. 2023

Odziv Ministrstva za finance

Uvodoma pojasnjujemo, da je v skladu z veljavno davčno zakonodajo pri prodaji nepremičnine treba plačati davek na promet nepremičnin, v določenih primerih pa tudi za dohodnino od dobička iz kapitala. Gre za dva različna davka z različnima namenoma, drugačnima davčnima osnovama in drugačnimi pravili glede obveznosti oziroma oprostitve plačila.

Pri davku na promet nepremičnin davčno osnovo predstavlja prodajna vrednost nepremičnine, če ta ustreza primerljivi tržni vrednosti te nepremičnine. Zavezancu se odmeri davek na promet nepremičnin v višini 2 % davčne osnove. Pomembno je vedeti, da je plačnik davka na promet nepremičnin praviloma prodajalec, lahko pa je tudi kupec nepremičnine, če se prodajalec in kupec tako dogovorita v kupoprodajni pogodbi.

Davčna osnova za odmero dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve nepremičnin je razlika med vrednostjo nepremičnine ob odsvojitvi in vrednostjo nepremičnine ob pridobitvi. Pri tem se davčna osnova zniža za plačan davek na promet nepremičnin ali davek na dediščine in darila, za normirane stroške ter za dejanske stroške, ki jih je zavezanec imel zaradi vlaganja v obnovo nepremičnine. Stopnja davka, določena v višini 25 %, se na vsakih dopolnjenih pet let imetništva nepremičnine zmanjšuje (po petih letih je stopnja 20 %, po desetih letih pa 15 %), po petnajstih letih imetništva nepremičnine pa se tega davka ne plača. Torej mora fizična oseba vložiti napoved za odmero tega davka le v primeru, če proda nepremičnino pred potekom 15 let imetništva. Zelo bistveno pa je tudi, da je posameznik, če prodaja nepremičnino, kjer je imel stalno prebivališče in ga je imel v lasti ter je tam dejansko bival, prav tako oproščen plačila dohodnine od dobička iz kapitala. Pomembno je vedeti, da je plačnik davka prodajalec in da obveznost plačila davka nastane le, če ustvari dobiček (davčno osnovo).

Pri davku na promet nepremičnin je torej davčna osnova prodajna vrednost nepremičnine, pri dohodnini od dobička iz kapitala pa razlika med vrednostjo nepremičnine ob odsvojitvi in njeno vrednostjo ob pridobitvi. Skupnega bremena davka zato ni mogoče določiti s preprostim seštevanjem davčnih stopenj. Poleg tega se davčna osnova  dohodnine od dobička iz kapitala zniža za plačan davek na promet nepremičnin, kar pomeni, da se dvojno davčno breme s tem izključi.

Podan predlog torej v osnovi ne zasleduje cilja reševanja stanovanjske problematike in možnosti povečanja prodaje nepremičnin. Najprej je treba namreč na različnih družbenih področjih prvenstveno zagotoviti in urediti neposredne resorne ukrepe, ki se ne vodijo samo preko davčnega sistema. Davčni ukrepi se lahko, če se to izkaže kot primerno in usklajeno z vsemi družbenimi cilji, uporabijo le kot dopolnilni element, ki vplivajo na trg nepremičnin. Pomembno je, da se ustvari družbeni konsenz in uskladi politike na različnih področjih, da bodo vse sledile skupnemu cilju oziroma načrtu, to je reševanje stanovanjske problematike.

Komentarji