Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Koncesija zdravnikom

683 OGLEDOV 15 KOMENTARJEV

Problem so koncesije. Treba se je vprašat, kdo in zakaj se sploh podeljujejo koncesije. Tu bi morala vlada biti odločnejša.

Kako lahko zdravniki delajo v javnem zdravstvu, kjer so čakalne vrste in zdravniki preobremenjeni, brez vsakega problema pa prideš k istemu zdravniku, ki ima še koncesijo, brez čakanja. Še voznik avtobusa, ki vozi v državni firmi, ne sme voziti dodatno še pri zasebniku.

Predlagam vladi, da naj dovoli zdravnikom, da gredo privat, vendar si naj vse stroške v zvezi s tem financira sam (zgradi ambulante, vso potrebno opremo itd.) in ne z davkoplačevalskim denarjem. Tako kot vsak d.o.o. in s.p., ki ga tudi davkoplačevalci ne financiramo. In naj so plačani kot vsak drug d.o.o. ali s.p., iz žepa posameznika, pa bomo videli koliko bo zasebnikov.

 

 

 

 

 

 

 

27 glasov

3 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 25 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M max 167 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


4. 9. 2023

Odziv Ministrstva za zdravje

Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 – ZZUOOP, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ, 196/21 – ZDOsk, 100/22 – ZNUZSZS, 132/22 – odl. US, 141/22 – ZNUNBZ in 14/23 – odl. US) (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 – ZZUOOP, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ, 196/21 – ZDOsk, 100/22 – ZNUZSZS, 132/22 – odl. US, 141/22 – ZNUNBZ in 14/23 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZZDej) v 5. člena določa, da mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni zagotavlja lokalna skupnost, na sekundarni in terciarni ravni zagotavlja Republika Slovenija.

Koncesija se podeli, če koncedent ugotovi, da javni zdravstveni zavod ne more zagotavljati opravljanja zdravstvene dejavnosti v obsegu, kot je določen z mrežo javne zdravstvene službe, oziroma če javni zdravstveni zavod ne more zagotoviti potrebne dostopnosti do zdravstvenih storitev. Koncesija se podeli na podlagi postopka in pogojev opredeljenih v zakonu o zdravstveni dejavnosti.

Koncesijo za opravljanje javne zdravstvene službe na primarni ravni zdravstvene dejavnosti podeli občina s soglasjem ministrstva, pristojnega za zdravje. Javno službo v zdravstveni dejavnosti lahko opravljajo na podlagi koncesije domače in tuje pravne in fizične osebe, če izpolnjujejo pogoje določene v ZZDej.

Na podlagi prvega odstavka 44.b člena se koncesija v skladu s koncesijskim aktom podeli na podlagi javnega razpisa, ki se objavi na spletni strani koncedenta, in pa tudi na portalu javnih naročil. Na podlagi 44.e člena ZZDej o izbiri koncesionarja odloči koncedent z odločbo, s katero ponudniku, čigar vloga je bila po merilih iz 44.d člena ZZDej ocenjena najbolje, podeli koncesijo.

Ob tem je za izvajanje zdravstvenih storitev pomembno tudi, da je trenutno v veljavi 15. člen Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema (Uradni list RS, št. 100/22 in 141/22 – ZNUNBZ), skladno s katerim so vse storitve plačane po realizaciji. V prvi polovici tega leta bo narejena prva ocena rezultatov tega ukrepa in odločeno o  nadaljnjih korakih.

Na Ministrstvu za zdravje ugotavljamo, da trenutni sistem koncepcij ni optimalen. Spremembe na tem področju bodo del reforme.

Komentarji




  • F Ferenc
  • F Ferenc

    www.plusportal.si/2024/09/29/danasnji-zzzs-je-kot-turisticna-agencija-pri-kateri-placas-pocitnice-potem-pa-dobis-obvestilo-da-ti-zaradi-premalo-zakupljenih-sob-v-zeljenem-kraju-prestavljajo-termin-pocitnic-na-naslednje-leto/

    Prof. dr. Alojz Ihan v intervjuju za N1 ugotavlja, da osnutek vladne novele zakona o zdravstveni dejavnosti ni nikakršna zdravstvena reforma. Lotiti bi se bilo treba zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter pomembno predrugačiti vlogo ZZZS.

  • F Ferenc

    Res dober in na srečo tudi dovolj dolg intervju. V podrobnostih je bila Beović zelo dobra, pa sploh ne proti zakonu. Vsa čast Slaku.

    www.mladina.si/235552/tv-komentar-v-imenu-tisocih-zdravnikov/

  • F Ferenc

    Zasebni zdravniki, FT - koncesionarji naj državi vračajo določen odstotek zaslužka.

  • F Ferenc
  • F Ferenc
  • F Ferenc

    www.delo.si/sobotna-priloga/dvojna-praksa-zdravnikov-zlo-ki-ohranja-cakalne-dobe/

     

    Zdravnika Dušan Keber in Janez Remškar sta služila istemu gospodarju.

     

    Janez Remškar poda kontra argument, ki ni zelo močan. Pravi, da reveži in bogati nikjer niso v enakem položaju. To je deloma res, deloma ni. "Cappuccino" povsod reveža stane isto kot bogataša. Zagovarjam načelo, da je mogoče ponuditi dodatne tržne storitve tudi v javnem sektorju, vendar mora osnovna cena, recimo operacije kolena biti kot "cappuccino" enaka za reveža in za bogataša, četudi slednji poleg tega lahko kupi sobo z razgledom in klimo, pa boljšo hrano, dodatno fizioterapijo, itd. Revež mora imeti pravico, da zavaruje svoje življenjsko pomembne funkcije.

     

    Sicer me pa ne moti, da se ta diskusija še malo razplamti. Kar se nedvomno bo, ker ZZDej še ni pripravljen.

  • F Ferenc
  • F Ferenc

    www.delo.si/novice/slovenija/kaksna-naj-bo-usoda-slovenskega-zdravstva/

     

    Naš zdravstveni sistem potrebuje modernizacijo. Kako načrtovati vizijo, ki bo služila vsem? Najprej s pravimi sogovorniki in temeljito analizo.

    www.roche.si

     

    Roche farmacevtska družba d.o.o. je hčerinsko podjetje in del skupine Roche, ki skrbi za dostopnost zdravil, in vitro diagnostičnih (IVD) medicinskih pripomočkov in storitev matične družbe v Sloveniji.

  • p pubec

    Še glede koncesije.

    Koncesija naj se podeli tam, kjer javni zdravstveni sistem ne more zadovoljivo pokriti potreb prebivalstva. Koncesionar lahko po tržni ceni uporablja tudi objekte in opremo javnih zavodov, če je ta prosta.

    Koncesija se podeli za neko primerno časovno obdobje, dovolj zgodaj pred potekom pa je koncesionarja potrebno obvestiti, ali je njegovo delo pod okriljem javne službe še potrebno ali si bo moral po poteku obdobja delo iskati na trgu izven javne službe (npr. v primeri izgradnje novega javnega zavoda).

    Vsi razpisi za zdravstvo morajo preferirati javno zdravstvo (npr. posege se najprej ponudi zdravstvenim domom(javnemu zdravstvu), nato koncesionarjen, nato ostalim zdravstvenim ustanovam).

    Koncesionarji so zasebniki, ki ponudijo (del) svoje zmogljivosti javni službi, da ustrezno poskrbijo za vse državljane. Koncesije se ponujijo na območjih, ki jih javno zdravstvo ne pokriva v dovolj dobri meri in za dovolj dolgo dobo (5 let), da koncesionar lahko pokrije dodatne stroške zaradi prilagoditve pogojem koncesije. V primeru, ko javno zdravstvo (s povečanjem števila zdravnikov, ali s postavitvijo nove zzdravstvene enote) pokrije potrebe sdržavljanov na področju dodeljene koncesije, se koncesionarja pravočasno (2 leti pred potekom?) obvesti o prenehanju podaljšanja koncesije. Seveda ostanejo varovalke, ki omogočajo prekinitev koncesije, ob neustreznem opravljanju koncesije.

    Vsekakor pa bi bilo potrebno ločiti med zdravniki zasebniki in yzdravniki v javnem sektorju in s konkurenčno klavzulo onemogočiti zdravnikom delo izven svoje organizacije. Bi pa lahko organizacija za tržno ceno posijala svoje zdravnike drugim organizacijam (ker zdravniki pravijo, da bi brez njihovega dela v drugih organizacijah, bilo opravljenih precej manj posegov).

    Zdravnik bi moral imeti enega delodajalca, da se izognemo, morda neutemeljenim, pomislekom, da se v času dela v javnem zavodu počiva in nabira stranke za čas dela pri zasebnem delodajalcu.

    Vsekakor je čudno, da ob zgodbah o pregorevanju zdravnikov na delovnem mestu, slišimo veliko zgodb o tem, da zdravniki ob svojem rednem delu opravljajo še delo v eni ali več zasebnih ordinacijah.

  • p pubec

    Odpravi naj se dvoživke, hkrati pa naj se jim omogoči, da dodatno delo, ki ga opravijo v zasebnih ambulantah, opravijo na delovnem mestu. Javni zavod naj za te posege obračuna tržno ceno posega in zdravnika za ta poseg tržno nagradi.

    Hkrati naj se, podobno kot voznikom, odredi obvezen počitek, da se ne bo dogajalo, da bi bolnika zdravil zdravnik, ki bi zaradi preutrujenosti postavil napačno diagnozo.

  • b bostjan,ars

    Težava ni v zdravnikih temveč v zavarovalniškem sistemu....

  • T Tako je to

    To, kar se dejansko zdaj dogaja, res ni več normalno in tu se gre res le za bolan pohlep.

    Dobiš ponudbo, da lahko čakaš v vrsti leto in več ali plačaš iz lastnega žepa in si na vrsti takoj, v zasebni ambulanti istega zdravnika. Zdravniki t. i. dvoživke so objektivno spodbujeni k temu, da v javni bolnišnici naredijo čim manj, lahko lahko kot zasebniki seveda zaslužijo čim več. Če posege normalno opravijo javne bolnišnice, zmanjka pacientov za zasebnike. A daljše ko so čakalne vrste, večji ko je zmeda v zdravstvu, hujša ko je stiska ljudi, več in bolje bodo lahko zaslužili.

    Torej tu se gre le za denar in ne za zdravje pacientov. To je tisto.

  • O Oče in dedek

    Sistem zdravstva je zelo obsežen in trenutno neobvladljiv. Obvladuje se samo navidezno ko se odpre mošnjiček. Od gospoda ministra in predsednika vlade pričakujem veliko več posluha pri urejanju pravic pacientov. Trenutno se v sistemu dogajajo neumnosti o katerih že dalj časa ptički čivkajo.

  • o obhodnik

    Izenačiti pogoje koncesionarjev in zasebnikov!