6. 7. 2011
Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve
Poslovodna oseba je z družbo, ki jo vodi, lahko v delovnem ali pa v civilnopravnem pogodbenem razmerju. Pod pogojem, da poslovodna oseba sklene z družbo pogodbo o zaposlitvi se zanjo uporablja Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 in 103/07, v nadaljevanju ZDR). ZDR v 72. členu navaja pravice in obveznosti iz delovnega razmerja poslovodnih oseb in prokuristov, ki se s pogodbo o zaposlitvi lahko uredijo drugače, kot jih določa zakon, ne glede na 2. odstavek 7. člena ZDR, v skladu s katerim se s pogodbo o zaposlitvi pravice delavcev lahko uredijo le ugodneje kot v zakonu. Tako 72. člen ZDR med drugim navaja tudi pravice in obveznosti iz delovnega razmerja v zvezi s plačilom za delo, zaradi česar lahko pogodbeni stranki plačilo za delo poslovodne osebe ali prokurista uredita tudi manj ugodno od zakonske ureditve.
Glede na to, da se korporacijski in pogodbeni položaj poslovodne osebe v določenem delu prekrivata, in da mora biti v tem delu pogodbena ureditev usklajena s statusnopravno zakonodajo, pa velja, da se morata pogodbeni stranki glede določitve prejemkov poslovodne osebe ravnati (če gre za pogodbo s članom uprave ali izvršnim direktorjem) po določbah ZGD-1 (Uradni list RS, št. 65/2009-UPB3, 83/2009 Odl.US: U-I-165/08-10, Up-1772/08-14, Up-379/09-8, 33/2011), ki to vprašanje načeloma urejajo.
Odziv Ministrstva za gospodarstvo
Na Ministrstvu za gospodarstvo je bil pripravljen Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 21/201, v nadaljevanju ZPPOGP), ki ga je sprejel Državni zbor na svoji seji dne 4. marca 2009. Zakon določa, da se v družbah, ki so v neposredni ali posredni večinski lasti Republike Slovenije oz. samoupravnih lokalnih skupnosti, osnovno plačilo za poslovne osebe določi v razmerju s povprečno bruto plačo, izplačano v družbah v skupini ali v družbi, če ni skupine, v preteklem poslovnem letu. Pri določitvi višine osnovnega plačila pa je potrebno tudi upoštevati, da je le-ta določena tako, da spodbuja dolgoročno vzdržnost ter da je v skladu z dosežki in finančnim stanjem družbe.
Zakon ne ureja zgolj osnovnih plačil poslovodnih oseb, saj 3. členu natančno določa kateri so še drugi prejemki, ki jih lahko poslovodna oseba prejema. Spremenljivi prejemek (variabilni del za delovno uspešnost) tako lahko znaša do 30 odstotkov izplačanih osnovnih plačil direktorja v poslovnem letu, ob tem, da se izplačilo 50 odstotkov spremenljivega prejemka odloži za dve leti. ZPPOGP določa tudi, kdaj je direktor upravičen do odpravnine ter njeno višino, ki lahko znaša največ šestkratnik osnovnega mesečnega plačila direktorja. V drugi alineji tretjega odstavka 4. člena je posebej določeno, da so vsi dodatki (npr. dodatek za delovno dobo) že vključeni v osnovno plačilo.
Na podlagi ZPPOGP je Vlada RS sprejela tudi Uredbo o določitvi najvišjih razmerij za osnovna plačila ter višine spremenljivih prejemkov direktorjev (Uradni list RS, št. 21/10, v nadaljevanju Uredba), ki določa najvišja razmerja za osnovna plačila poslovodnih oseb v družbah v večinski lasti Republike Slovenije oz. samoupravnih lokalnih skupnosti. Določeno je, da osnovno plačilo direktorja male družbe znaša trikratnik povprečne bruto plače v družbi (ali v skupini), izplačane v preteklem poslovnem letu, srednje velike družbe štirikratnik, velike družbe pa petkratnik. Najvišja dovoljena višina osnovnega plačila, ki se izračuna na prej naveden način, se tako pri sklenitvi pogodbe s poslovodno osebo ne sme preseči. V uredbi so določene tudi izjeme, za katere navedeni mnogokratniki ne veljajo, saj se za nekatere gospodarske dejavnosti uporabljajo nižji mnogokratniki, pri komunalnih dejavnostih pa je, ne glede na velikost družbe, mnogokratnih za vse enak in znaša tri. Uredba določa tudi izjeme pri določitvi višine spremenljivega prejemka, odvisno od dejavnosti s katero se družba ukvarja (15 odstotkov ali 10 odstotkov).
Skladno s 7. členom ZPPOGP so organi nadzora v družbah, ki so v večinski lasti Republike Slovenije oz. samoupravnih lokalnih skupnosti, dolžni takoj po sklenitvi, pogodbo o zaposlitvi posredovati na Ministrstvo za gospodarstvo, ki je pristojno za izvajanje nadzora nad zakonom.