Prepoved homologacije vozil z ločenim prižiganjem sprednjih in zadnjih luči
Dnevne luči so luči, ki se samodejno prižgejo ob zagonu motorja.V veliko državah, med njimi je tudi Slovenija, je uporaba dnevnih luči (ali zasenčenih) obvezna. Že od leta 2011 pa je vgradnja takih luči obvezna tudi za vse nove avtomobile na trgih EU. A pri večini avtomobilov imajo takšne dnevne luči veliko pomanjkljivost; svetijo le spredaj, zadaj pa ne!!!
Da dnevne luči veliko pripomorejo k večji varnosti, ni sporno; osvetljen avto je pač bolj viden od neosvetljenega, kar ne velja le v razmerah slabše vidljivosti, ampak tudi v svetlih, sončnih dneh. Dokaz za to so motocikli (zadnje čase tudi kolesarji), pri katerih prižgan žaromet - in s tem vidnost - velja za enega od osnovnih elementov varne vožnje. Dnevne luči so od leta 2011 obvezen del opreme vsakega avtomobila, ki pridobi tipsko homologacijo v državah EU, a to še ne pomeni, da je obvezna tudi uporaba teh luči. To področje ureja vsaka država zase, zato so tudi ureditve zelo različne. V Sloveniji je uporaba dnevnih luči že nekaj časa obvezna - pod dnevne luči naša zakonodaja šteje posebne dnevne luči, s katerimi so opremljeni novejši avti, ali pa prižgane zasenčene luči v avtih, ki nimajo vgrajenih posebnih dnevnih luči. Prometni strokovnjaki in tudi udeleženci v prometu se strinjamo, da je uporaba dnevnih luči koristna. Tudi zato še bolj v oči bode dejstvo, da kot dnevne luči veljajo le luči spredaj - zadaj pa ne!!!
Ko je vreme lepo in vidljivost dobra, to ne predstavlja težave, saj je avto od zadaj dobro viden tudi brez prižganih luči. A že deževno vreme in pršec izpod koles lahko temeljito zakrijeta zadnji del avtomobila, ki se vozi pred nami - če nima prižganih tudi zadnjih luči, ga opazimo precej pozneje, kot bi ga, če bi imel prižgane tudi zadnje luči. Enako velja za dele cest, ki so speljane skozi gozd; kar naenkrat avto pred nami ni več tako viden kot na odprtih delih ceste. Tudi pozimi, ko je zimsko sonce nizko nad obzorjem in nam sveti v oči, težje opazimo neosvetljen avto, ki vozi pred nami.
Veliko sodobnejših oziroma novejših avtomobilov je opremljenih s sistemom samodejnega prižiganja zasenčenih luči. Sistem prek svetlobnih tipal zazna slabše svetlobne razmere v okolici avta in nato samodejno vklopi zasenčene luči. Sistemi - njihova učinkovitost in odzivnost - se od avta do avta razlikujejo, pri marsikaterem avtu se samodejne zasenčene luči prižgejo šele globoko v predoru - pri avtocestnih hitrostih to lahko pomeni tudi nekaj-deset ali nekaj-sto metrov vožnje v predoru z od zadaj neosvetljenim avtom.
Tovrstni samodejni sistemi imajo praviloma tudi previsoko nastavljen prag prepoznavanja slabših svetlobnih razmer; skoraj noben takšen sistem kot slabšo vidljivost ne zazna vodnega pršca izpod zadnjih koles, zaradi katerega v deževnem vremenu na vidimo obrisov avta pred nami. Samodejni žarometi so vsekakor koristni, saj prevzamejo skrb vklapljanja zasenčenih luči in s tem razbremenijo voznika, a delujejo premalo odzivno in imajo previsok prag prepoznavanja slabih svetlobnih razmer, da bi se nanje lahko stoodstotno zanesli.
Ob tako zasnovanih in uzakonjenih dnevnih lučeh mora za dobro vidnost svojega avtomobila še vedno skrbeti voznik sam. To mu tudi nalaga zakon, ki pravi, da mora voznik poskrbeti, da “ob zmanjšani vidljivosti praviloma uporablja zasenčene žaromete ali meglenke ali kombinacijo teh žarometov”. Če je torej vidljivost zmanjšana - in pod vidljivost šteje tudi vidnost lastnega avtomobila - mora voznik vklopiti zasenčene luči, s čimer vklopi tudi zadnje luči.
Ob zdravi pameti, z nekaj obzirnosti do drugih udeležencev v prometu in ob pozornosti do težav ne bi smelo priti; ko opazimo, da zaradi vremenskih ali svetlobnih razmer slabše vidimo avto pred nami, moramo najprej sami prižgati svoje zasenčene luči. Nekateri avtomobili ob sprednjih dnevnih lučeh res samodejno vklopijo tudi zadnje luči, a so ti zelo redki.
Če so lahko kljub temu, da uporaba dnevnih luči ni obvezna v vseh državah, prisilili avtomobilske izdelovalce k obvezni vgradnji dnevnih luči, jih bodo zelo enostavno tudi k temu, da dnevne luči svetijo tudi zadaj.
Zakon o pravilih cestnega prometa v svojem 71. členu zapoveduje uporabo dnevnih luči ali zasenčenih luči.
V prvem odstavku tega člena pravi: “Voznik motornega vozila ali skupine vozil mora voziti v cestnem prometu s prižganimi dnevnimi svetilkami ali zasenčenimi žarometi.”
Žal pa je v prometu opazno, da večina voznikov novejših, z avtomatskim vklopom luči opremljenih vozil, pozablja na potrebo po dodatnem ročnem vklopu zadnjih luči. Zato predlagam, da se v Sloveniji ne dovoli več homologacije vozil, pri katerih se ločeno prižigata sprednji in zadnji sklop luči.