29. 11. 2022
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
Predpisi s področja urejanja prostora razmejujejo pristojnosti države in občine. V skladu z 21. členom Zakona o lokalni samoupravi[1] so načrtovanje prostorskega razvoja ter naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov, zadeve javnega pomena, kar pomeni, da jih občine opravljajo samostojno, pri tem pa so vezane na veljavno zakonodajo.
Vprašanje postavljanja objektov za oglaševanje naslavljajo zakoni s področja urejanja prostora (ZUreP-3[2]), s področja graditve (GZ-1[3]), s področja kmetijskih zemljišč (ZKZ[4]) in s področja cest (ZCes[5]).
V Zakonu o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21; ZUreP-3), ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor, sprejel pa DZ RS decembra 2021 je z določbo 35. člena prepovedano postavljanje trajnih ali začasnih objektov, naprav ali predmetov za oglaševanje izven poselitvenih območij ne glede na to, kaj v zvezi s tem določajo prostorski izvedbeni akti. Urejanje oglaševanje v mestih in naseljih (poselitvena območja) pa ostaja v pristojnosti občin in je povezano s sprejemanjem odločitev o urejenosti mesta ali naselja na lokalni ravni.
Ministrstvo za okolje in prostor je v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije, ki je vzpostavila delovno skupino precejšnjega števila občin, pripravilo vzorčni primeri Odloka o urejenosti naselij in krajine, ki je pravo mesto za ureditev pravil v zvezi z oglaševanjem na lokalni ravni. Med Priporočili je predstavljen testni primer Odloka o urejenosti naselij in krajine Občine Solčava za področje ograj, oglasnih posegov in pomožnih objektov.
Priporočila so dostopna na https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Dokumenti/Prostorski-red/odlok_o_urejenosti_naselij_in_krajine.pdf
Občine imajo možnost, da znotraj naselja kreirajo svoja pravila glede oglaševanja, ter hkrati izvajajo nadzor ter ukrepajo v primerih, ko gre za odstopanje od predpisanih pravil.
Do 31. 12. 2023 je dovoljeno postavljati objekte za oglaševanje v skladu s pravili, ki so določena v občinskih prostorskih izvedbenih aktih (občinski prostorski načrt - OPN, občinski podrobni prostorji načrt - OPPN). Veliko veljavnih OPN že prepoveduje postavitev objektov za oglaševanje izven naselij.
Glede obstoječih ter umeščanja novih objektov za oglaševanje v prostor tam, kjer je za to pristojna občina, pa Ministrstvo za okolje in prostor pojasnjuje:
- objekti za oglaševanje, ki so bili postavljeni pred začetkom uporabe 35. člena ZureP-3, na podlagi in v skladu s tedaj veljavnimi prostorskimi izvedbenimi akti (z gradbenim dovoljenjem ali kot enostavni objekti), bodo v prostoru ostali, ter tako pridobljeno pravico lahko uporabljali še naprej. Njihova odstranitev z zakonom ni zahtevana ali predpisana.
- v prehodnih določbah je urejen zamik začetka uporabe tega člena (na 1. 1.. 2024). To je čas, v katerem bodo občine določbo 35. člena zakona lahko prenesle v svoje prostorske akte in bo prepoved oglaševanja zunaj poselitvenih območij urejena tudi v občinskih prostorskih aktih. Zamik uporabe te določbe zakona je tudi razumen čas, v katerem se bodo lahko prilagodila civilnopravna razmerja.
Podobno, kot so pomembna pravila za umeščanje, je pomemben tudi nadzor. Gradbeni zakon (v nadaljnjem besedilu: GZ-1) določa, da je za nadzor nad objekti za oglaševanje, ki so enostavni ali nezahtevni objekti, pristojna občinska inšpekcija; , ZUreP-3 pa, da je občinska inšpekcija pristojna tudi za nadzor nad negradbenimi posegi v prostor.
Ministrstvo za okolje in prostor meni, da so že vzpostavljene zakonske podlage za umeščanje, nadzor in odstranitev objektov za oglaševanje.
Odziv Ministrstva za infrastrukturo
Na Ministrstvu za infrastrukturo (v nadaljevanju Ministrstvo) se zavedamo problematike v zvezi z oglaševanjem v javnem prostoru, katerega sestavni del so tudi ceste in javna cestna infrastruktura, in se strinjamo, da ima lahko velika količina oglasnih panojev oziroma njihovo postavljanje ob javnih cestah ali njihovi neposredni bližini, negativen vpliv tako z vidika prometne varnosti kot tudi z vidika poseganja v naravni prostor.
Pri tovrstnem oglaševanju gre sicer za širšo problematiko, ki poleg zakonodaje s področja cestne infrastrukture zadeva tudi zakonodajo z drugih področij kot so urejanje prostora, gradnje objektov, kmetijstva, kulture in širše. V okviru resorne pristojnosti Ministrstva tako urejamo to področje v delu, ki se nanaša oglaševanje ob javnih cestah, ki imajo status državnih cest, urejanje področja oglaševanja ob občinskih cestah pa je prepuščeno posameznim samoupravnim lokalnim skupnostim – občinam.
Normativno ureditev oglaševanja ob državnih cestah vsebuje Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 132/22 in 140/22 – ZSDH-1A), ki v 89. členu določa posebne pogoje za postavljanje in uporabo objektov oglaševanja, in sicer tako znotraj kot tudi zunaj naselja. Pomembno vlogo pri tem ima varovalni pas državne ceste, ki pomeni pas omejene rabe prostora. To pomeni, da so kakršnekoli gradnje, rekonstrukcije objektov ali druge aktivnosti na zemljiščih v tem prostoru omejene in dovoljene le s soglasjem upravljavca državne ceste, t.j. Direkcije RS za infrastrukturo.
Strinjamo se, da imajo oglaševalska podjetja v sedanjem času, ko je potrebno upoštevati tudi vse prej kot nezanemarljivo vlogo družbenih omrežij, zelo širok nabor sredstev za oglaševanje in tako zelo veliko možnosti za oglaševanje blaga in storitev. Dejstvo pa je, da ljudje relativno veliko časa preživimo v osebnih avtomobilih in drugih prevoznih sredstvih, zato oglaševanje ob državnih cestah kljub urejenosti v področni zakonodaji še naprej ostaja ena od pomembnejših možnosti oglaševanja oglaševalskih podjetij.
Oglaševalska podjetja so večinoma tudi dobro seznanjena s področno zakonodajo, zato se pri oglaševanju ob državnih cestah praviloma odločijo za postavitev objektov oglaševanja na zemljiščih zunaj varovalnih pasov državnih cest, s čimer se izognejo ne le presoji dopustnosti postavitve s strani upravljavca, pač pa tudi pristojnemu inšpekcijskemu nadzoru. Navedeno pa še ne pomeni, da se lahko zunaj varovalnih pasov postavlja karkoli in kjerkoli, saj navedeno velja glede ureditve s področja cest in cestne infrastrukture, vprašanje postavljanja objektov za oglaševanje pa naslavljajo tudi drugi predpisi, in sicer s področja urejanja prostora, graditve in kmetijskih zemljišč. V tej zvezi naj omenimo določbo 35. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21), ki prepoveduje postavljanje trajnih ali začasnih objektov, naprav ali predmetov za oglaševanje izven poselitvenih območij ne glede na to, kaj v zvezi s tem določajo prostorski izvedbeni akti.
Na Ministrstvu omenjeno problematiko vsekakor spremljamo in ostajamo tudi v bodoče pozorni glede morebitnih odstopanj od veljavne ureditve. Upoštevaje inovativnost pristopov in načinov oglaševanja oglaševalskih podjetij se bomo še naprej tudi trudili, da bo področje oglaševanja ob državnih cestah tudi v bodoče regulirano na način, da se v kar največji meri zagotovi varnost vsem udeležencem cestnega prometa.