29. 11. 2022
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
Predpisi s področja urejanja prostora razmejujejo pristojnosti države in občine. V skladu z 21. členom Zakona o lokalni samoupravi[1] so načrtovanje prostorskega razvoja ter naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov, zadeve javnega pomena, kar pomeni, da jih občine opravljajo samostojno, pri tem pa so vezane na veljavno zakonodajo.
Vprašanje postavljanja objektov za oglaševanje naslavljajo zakoni s področja urejanja prostora (ZUreP-3[2]), s področja graditve (GZ-1[3]), s področja kmetijskih zemljišč (ZKZ[4]) in s področja cest (ZCes[5]).
V Zakonu o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21; ZUreP-3), ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor, sprejel pa DZ RS decembra 2021 je z določbo 35. člena prepovedano postavljanje trajnih ali začasnih objektov, naprav ali predmetov za oglaševanje izven poselitvenih območij ne glede na to, kaj v zvezi s tem določajo prostorski izvedbeni akti. Urejanje oglaševanje v mestih in naseljih (poselitvena območja) pa ostaja v pristojnosti občin in je povezano s sprejemanjem odločitev o urejenosti mesta ali naselja na lokalni ravni.
Ministrstvo za okolje in prostor je v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije, ki je vzpostavila delovno skupino precejšnjega števila občin, pripravilo vzorčni primeri Odloka o urejenosti naselij in krajine, ki je pravo mesto za ureditev pravil v zvezi z oglaševanjem na lokalni ravni. Med Priporočili je predstavljen testni primer Odloka o urejenosti naselij in krajine Občine Solčava za področje ograj, oglasnih posegov in pomožnih objektov.
Priporočila so dostopna na https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Dokumenti/Prostorski-red/odl...
Občine imajo možnost, da znotraj naselja kreirajo svoja pravila glede oglaševanja, ter hkrati izvajajo nadzor ter ukrepajo v primerih, ko gre za odstopanje od predpisanih pravil.
Do 31. 12. 2023 je dovoljeno postavljati objekte za oglaševanje v skladu s pravili, ki so določena v občinskih prostorskih izvedbenih aktih (občinski prostorski načrt - OPN, občinski podrobni prostorji načrt - OPPN). Veliko veljavnih OPN že prepoveduje postavitev objektov za oglaševanje izven naselij.
Glede obstoječih ter umeščanja novih objektov za oglaševanje v prostor tam, kjer je za to pristojna občina, pa Ministrstvo za okolje in prostor pojasnjuje:
- objekti za oglaševanje, ki so bili postavljeni pred začetkom uporabe 35. člena ZureP-3, na podlagi in v skladu s tedaj veljavnimi prostorskimi izvedbenimi akti (z gradbenim dovoljenjem ali kot enostavni objekti), bodo v prostoru ostali, ter tako pridobljeno pravico lahko uporabljali še naprej. Njihova odstranitev z zakonom ni zahtevana ali predpisana.
- v prehodnih določbah je urejen zamik začetka uporabe tega člena (na 1. 1.. 2024). To je čas, v katerem bodo občine določbo 35. člena zakona lahko prenesle v svoje prostorske akte in bo prepoved oglaševanja zunaj poselitvenih območij urejena tudi v občinskih prostorskih aktih. Zamik uporabe te določbe zakona je tudi razumen čas, v katerem se bodo lahko prilagodila civilnopravna razmerja.
Podobno, kot so pomembna pravila za umeščanje, je pomemben tudi nadzor. Gradbeni zakon (v nadaljnjem besedilu: GZ-1) določa, da je za nadzor nad objekti za oglaševanje, ki so enostavni ali nezahtevni objekti, pristojna občinska inšpekcija; , ZUreP-3 pa, da je občinska inšpekcija pristojna tudi za nadzor nad negradbenimi posegi v prostor.
Ministrstvo za okolje in prostor meni, da so že vzpostavljene zakonske podlage za umeščanje, nadzor in odstranitev objektov za oglaševanje.
Odziv Ministrstva za infrastrukturo
Na Ministrstvu za infrastrukturo (v nadaljevanju Ministrstvo) se zavedamo problematike v zvezi z oglaševanjem v javnem prostoru, katerega sestavni del so tudi ceste in javna cestna infrastruktura, in se strinjamo, da ima lahko velika količina oglasnih panojev oziroma njihovo postavljanje ob javnih cestah ali njihovi neposredni bližini, negativen vpliv tako z vidika prometne varnosti kot tudi z vidika poseganja v naravni prostor.
Pri tovrstnem oglaševanju gre sicer za širšo problematiko, ki poleg zakonodaje s področja cestne infrastrukture zadeva tudi zakonodajo z drugih področij kot so urejanje prostora, gradnje objektov, kmetijstva, kulture in širše. V okviru resorne pristojnosti Ministrstva tako urejamo to področje v delu, ki se nanaša oglaševanje ob javnih cestah, ki imajo status državnih cest, urejanje področja oglaševanja ob občinskih cestah pa je prepuščeno posameznim samoupravnim lokalnim skupnostim – občinam.
Normativno ureditev oglaševanja ob državnih cestah vsebuje Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 132/22 in 140/22 – ZSDH-1A), ki v 89. členu določa posebne pogoje za postavljanje in uporabo objektov oglaševanja, in sicer tako znotraj kot tudi zunaj naselja. Pomembno vlogo pri tem ima varovalni pas državne ceste, ki pomeni pas omejene rabe prostora. To pomeni, da so kakršnekoli gradnje, rekonstrukcije objektov ali druge aktivnosti na zemljiščih v tem prostoru omejene in dovoljene le s soglasjem upravljavca državne ceste, t.j. Direkcije RS za infrastrukturo.
Strinjamo se, da imajo oglaševalska podjetja v sedanjem času, ko je potrebno upoštevati tudi vse prej kot nezanemarljivo vlogo družbenih omrežij, zelo širok nabor sredstev za oglaševanje in tako zelo veliko možnosti za oglaševanje blaga in storitev. Dejstvo pa je, da ljudje relativno veliko časa preživimo v osebnih avtomobilih in drugih prevoznih sredstvih, zato oglaševanje ob državnih cestah kljub urejenosti v področni zakonodaji še naprej ostaja ena od pomembnejših možnosti oglaševanja oglaševalskih podjetij.
Oglaševalska podjetja so večinoma tudi dobro seznanjena s področno zakonodajo, zato se pri oglaševanju ob državnih cestah praviloma odločijo za postavitev objektov oglaševanja na zemljiščih zunaj varovalnih pasov državnih cest, s čimer se izognejo ne le presoji dopustnosti postavitve s strani upravljavca, pač pa tudi pristojnemu inšpekcijskemu nadzoru. Navedeno pa še ne pomeni, da se lahko zunaj varovalnih pasov postavlja karkoli in kjerkoli, saj navedeno velja glede ureditve s področja cest in cestne infrastrukture, vprašanje postavljanja objektov za oglaševanje pa naslavljajo tudi drugi predpisi, in sicer s področja urejanja prostora, graditve in kmetijskih zemljišč. V tej zvezi naj omenimo določbo 35. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21), ki prepoveduje postavljanje trajnih ali začasnih objektov, naprav ali predmetov za oglaševanje izven poselitvenih območij ne glede na to, kaj v zvezi s tem določajo prostorski izvedbeni akti.
Na Ministrstvu omenjeno problematiko vsekakor spremljamo in ostajamo tudi v bodoče pozorni glede morebitnih odstopanj od veljavne ureditve. Upoštevaje inovativnost pristopov in načinov oglaševanja oglaševalskih podjetij se bomo še naprej tudi trudili, da bo področje oglaševanja ob državnih cestah tudi v bodoče regulirano na način, da se v kar največji meri zagotovi varnost vsem udeležencem cestnega prometa.
Število pritožb na oglaševalsko razsodišče narašča. Med odmevnejšimi primeri kršitve slovenskega oglaševalskega kodeksa so bili lani oglaševanje Hoferja pred nogometnim prvenstvom in olimpijskimi igrami ter dve oglaševalski akciji, ki sta bili opredeljeni kot nedostojno oglaševanje.
01. 02. 2025, 0.00
Sebastjan Morozov
V Sloveniji marsikateri oglas vznemirja in zavaja prebivalstvo, o tem, ali je (ne)primeren, pa na koncu odloča oglaševalsko razsodišče, ki deluje v okviru Slovenske oglaševalske zbornice (SOZ). Po besedah Jake Repanška, predsednika razsodišča, je slednje finančno in organizacijsko povsem samostojen organ znotraj zbornice.
»Postopke vedno začnemo na podlagi pritožbe, saj jih po uradni dolžnosti oglaševalsko razsodišče samo ne more sprožiti. Na podlagi pritožbe lahko senat sedmih članov, ki so vrhunski strokovnjaki za oglaševanje in komuniciranje, odloči, da se oglas popravi, lahko naložimo prenehanje objavljanja oglasa, lahko pa razsodimo, da oglas ne krši določb kodeksa,« je pojasnil Repanšek.
Po njegovih besedah je oglaševalsko razsodišče pristojno za odločanje in razsojanje v primerih, ki se navezujejo na slovenski oglaševalski kodeks (v nadaljevanju kodeksom). Gre za etična načela v oglaševanju, ki se nanašajo na celoten oglaševalski trikotnik, oglaševalce, medije in oglaševalske agencije, pri čemer je za skladnost oglaševanja v prvi vrsti odgovoren naročnik, torej oglaševalec.
»Hofer je izkoristil pomemben športni dogodek za lastno promocijo brez sklenjene sponzorske pogodbe. S tem je po našem mnenju ustvarjal lažni vtis sponzorske povezave z dogodkom, zavajal potrošnike ter neupravičeno pridobival poslovne koristi, kar je v nasprotju z mednarodno in domačo poslovno prakso.«
Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez
Primeri, ki jih obravnavajo na oglaševalski zbornici, se nanašajo na različna področja, ki jih pokriva kodeks. »Nanašajo se na zavajajoče oglaševanje, transparentnost in poštenost v oglaševanju, oglaševanje posebnih skupin blaga in storitev (zdravil, medicinskih pripomočkov ...), pogosto pa odločamo tudi o oglasih, ki po mnenju pritožnikov posegajo v področje spodobnosti in vznemirjanja javnosti, kot so golota, prikazovanje ženskega ali moškega telesa z namenom vznemirjanja javnosti,« je pojasnil Repanšek. V zadnjih letih na oglaševalskem razsodišču beležijo porast prijav spornega oglaševanja, je dodal.
Očitki Hoferju o marketingu iz zasede
Lani je bilo eno najbolj razvpitih oglaševanje družbe Hofer trgovina, ki je zmotilo Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez (OKS-ZŠZ) in Nogometno zvezo Slovenije (NZS). Oba sta se pritožila na oglaševalsko razsodišče. Kot so povedali na OKS-ZŠZ, so v pritožbi izpostavili kršitve kodeksa zaradi uporabe ponarodelega slogana »Kdor ne skače, ni Slovenc« v promocijske namene v času evropskega prvenstva v nogometu in pred olimpijskimi igrami v Parizu. »S časovno in vsebinsko navezavo na velika športna dogodka Hofer trgovina neposredno posega v interese obeh subjektov, ki imata v Republiki Sloveniji ekskluzivne pravice v povezavi s tema dvema dogodkoma,« sta v pritožbi med drugim navedla OKS-ZŠZ in NZS. Slednjo so zmotili še nekateri drugi slogani Hoferja: »Navijam za Slovenijo«, »Prvič z neposredno uvrstitvijo na velikem nogometnem tekmovanju«, »Slovenija gre naprej« in »Tretji polčas«.
Po pojasnilih OKS-ZŠZ je bil med glavnimi očitki Hoferju tako imenovani marketing iz zasede. »Hofer je namreč izkoristil pomemben športni dogodek za lastno promocijo brez sklenjene sponzorske pogodbe. S tem je po našem mnenju ustvarjal lažni vtis sponzorske povezave z dogodkom, zavajal potrošnike ter neupravičeno pridobival poslovne koristi, kar je v nasprotju z mednarodno in domačo poslovno prakso.« S sloganom »Navijam za Slovenijo« pa naj bi Hofer dodatno zmotno ustvarjal vtis, da je, čeprav ni bil, tudi sponzor slovenske nogometne reprezentance. »S takšnim načinom se ogroža finančna vzdržnost športnih organizacij, ki se v veliki meri zanašajo na prihodke od sponzorskih pogodb,« so pojasnili na OKS-ZŠZ. V Hoferju so pritožbo zavrnili kot neutemeljeno in svoje stališče podrobno utemeljili. Toda oglaševalsko razsodišče je na koncu odločilo, da je pritožba utemeljena in da je Hofer kršil kodeks. Pozvalo ga je, naj preneha z oglaševanjem, ki je bilo predmet pritožbe. Od Hoferja na naša vprašanja nismo prejeli odgovorov.
Kršitev načela dostojnosti
Med pritožbami, s katerimi so se lani ukvarjali na oglaševalskem razsodišču in jih opredelili kot utemeljene, sta se dve nanašali na kršitev načela dostojnosti. Zoper plakat podjetja Gozdno gospodarstvo Novo mesto »Je vaš vrt zapuščen?« je potrošnica v pritožbi med drugim navedla, da plakat jasno sporoča, da gre za britje področja ženskih genitalij, čeprav posredno, kar je vlagateljici potrdil oblikovalec oglasa. Kot je pojasnilo oglaševalsko razsodišče, kodeks določa, da prikazovanje golote in spolnih namigovanj zgolj zaradi šokiranja ali zbujanja pozornosti brez smiselne povezave z izdelkom ni sprejemljivo. Na pritožbo potrošnice in na naša novinarska vprašanja novomeško podjetje ni odgovorilo.
Med pritožbami, s katerimi so se lani ukvarjali na oglaševalskem razsodišču in jih opredelili kot utemeljene, sta se dve nanašali na kršitev načela dostojnosti. Predmet prve je bil oglas »Je vaš vrt zapuščen?«, predmet druge pa oglas »Daj ga v usta«.
Druga pritožba, ki sta jo podala dva potrošnika, se nanaša na slogan podjetja Palta na plakatu »Daj ga v usta«, ki so mu kasneje dodali stavek »Takos, seveda!« »Čeprav oglaševalec navaja, da se oglas 'Daj ga v usta' nanaša izključno na takose, ki so mehiška jed, ki se jo je z rokami, je treba pri presoji upoštevati tudi, kako takšen oglas dojema povprečni potrošnik in kakšne občutke v njem zbuja,« so na oglaševalskem sodišču pritrdili utemeljenosti pritožbe. Kot je pojasnil solastnik in direktor podjetja Palta, ki obvladuje ulične restavracije Hood Burger, so pritožbo obravnavali dvakrat. »Iz oglaševalskega razsodišča so nam sporočili, da naše oglaševanje ni nedvoumno kršilo kodeksa. Pri glasovanju o primernosti oglasa pa so nekateri člani glasovali proti, predvsem zato, ker so želeli javnosti pokazati, da je nekje treba postaviti mejo. To razumemo. Oglas smo umaknili, še preden smo prejeli sklep,« je pojasnil direktor in solastnik Palte Til Pleterski. Ob tem je povedal, da še danes menijo, da oglas ni bil sporen, bil pa je nedvomno provokativen, »kje je meja, pa vemo samo, če jo prekoračimo«. Po mnenju Pleterskega ima besedna zveza »daj ga v usta« toliko interpretacij, kolikor ima slušateljev.
Kot je povedal Repanšek, je vesel, da sploh zadnja leta izvrstno sodelujejo s pristojnimi regulatorji in inšpektorati. »Pogosto sodelujemo s tržnim inšpektoratom, podajamo mnenja o skladnosti oglaševanja s kodeksom v okviru inšpekcijskih postopkov, ki jih vodi zoper oglaševalce. Za zakonito in etično oglaševanje lahko namreč ustrezno skrbimo le, če obstaja učinkovita prepletenost med regulativo, zakoni in podzakonskimi akti, ki urejajo oglaševanje v medijih, in samoregulativo, tj. kodeksom, za katerega je pristojno oglaševalsko razsodišče,« je pojasnil Repanšek. Poudaril je, da četudi oglaševalsko razsodišče ne more izreči denarne sankcije, je njihovo delo učinkovito. »Razsodbe vselej javno objavimo, kršiteljem pa naložimo popravek ali odstranitev oglasa. Zadovoljen sem, da v večini primerov oglaševalci in mediji v Sloveniji spoštujejo razsodbe oglaševalskega razsodišča. Žal to ne velja vselej za oglaševalce, ki oglašujejo v Sloveniji iz tujine čezmejno. Do njih oglaševalsko razsodišče in inšpektorati namreč težko sežejo,« je dodal.
Tržni inšpektorat oglobil Hofer s 5000 evri
Po pojasnilih glavne tržne inšpektorice na Tržnem inšpektoratu RS (TIRS) Andreje But so v izpostavljenem primeru Hoferja v okviru inšpekcijskega postopka prepoznali nepošteno – zavajajočo poslovno prakso podjetja v razmerju do potrošnikov. Podjetje Hofer je TIRS oglobil s 5000 evri, odgovorno osebo pa s 1500 evri, vendar odločba še ni pravnomočna, saj sta kršitelja vložila zahtevi za sodno varstvo, o katerih pristojno okrajno sodišče še ni odločilo.
V inšpekcijskem postopku podjetja Palta je inšpektorat ugotovil kršitve zakona o varstvu potrošnika, ki prepoveduje nedostojno oglaševanje, za kakršno se šteje oglaševanje blaga, storitve ali digitalne vsebine, ki vsebuje sestavine, ki so žaljive ali bi lahko bile žaljive za potrošnike, bralce, poslušalce in gledalce, ali sestavine, ki nasprotujejo morali. »Upravni ukrep podjetju ni bil izrečen, saj je bilo med inšpekcijskim postopkom ugotovljeno, da so bili oglasi umaknjeni. Kršiteljicama – pravni in odgovorni osebi – je bila izdana prekrškovna odločba, s katero jima je bil izrečen opomin,« je dejala glavna tržna inšpektorica.
Tudi pri obravnavi oglasa »Je vaš vrt zapuščen?« podjetja Gozdno gospodarstvo Novo mesto je TIRS po njenih pojasnilih ugotovil kršitve zakona o varstvu potrošnikov v delu, ki prepoveduje nedostojno oglaševanje. Ker so bili oglasi odstranjeni pred pridobitvijo mnenja oglaševalskega razsodišča, upravni ukrep podjetju ni bil izrečen, v okviru prekrškovnega postopka je bilo podjetju izrečeno prekrškovno opozorilo, je pojasnila. Po njenih besedah TIRS nadzoruje oglaševanje z vidika več določil zakona o varstvu potrošnikov. Med drugim oglaševanje v jeziku, ki je potrošnikom na območju Slovenije lahko razumljiv; nedostojno oglaševanje; zavajajoče oglaševanje, namenjeno podjetjem; primerjalno oglaševanje; posebno varstvo otrok; oglaševanje v okviru storitev informacijske družbe. Poleg tega inšpektorat sporno oglaševanje podjetij v razmerju do potrošnikov, na primer zavajajoče oglaševanje, obravnava predvsem z vidika nepoštenih poslovnih praks, ki jih zakon o varstvu potrošnikov prepoveduje. Za poslovne prakse podjetij v razmerju do potrošnikov se štejejo vsa dejanja opustitve, ravnanja, izjave ali tržno komuniciranje podjetij, in torej ne zgolj oglaševanje podjetij, je dodala naša sogovornica.
www.dnevnik.si/1043054380
OGLASNI PANO
Število oglasnih panojev ob avtocestah še kar naprej raste
Skupina Očistimo Slovenijo reklamnih panojev (OSRP) je podala prijavo medobčinskemu redarstvu in obvestila občino Naklo o oglasnem panoju, ki je zrasel v Podbrezjah in za katerega so zapisali, da presega enostavni objekt, postavljen je celo na gozdnem zemljišču
Sem oddal posamezen predlog, ki je bil označen za dvojnik tega predloga... Kot že rečeno, res najlažje občini pustiti da lahko postavljajo velike televizijske ekrane ob cesti.
Moje predlog je bil: Prepoved elektronskih reklamnih panojev ob občinskih cestah ali vsaj omejitev (svetlost, animacija, itd.).
Elektronski reklamni panoji motijo voznike pri vožnji. Raziskah še ni veliko, saj je to novejša praksa. Vendar lahko preverite vire na internetu, recimo evropski projekt: www.cedr-adverts.eu/en/
Projekt priporoča naslednje (https://www.cedr-adverts.eu/storage/minisites/d2-1-adverts-recommendations-final.pdf)
"4. Advertisements with moving images and animations should not be used.
Movement draws attention. There is no clear evidence to define an amount of movement that is ‘acceptably safe’ and therefore it is recommended that road authorities prohibit all moving images on billboards."
In tudi za državne ceste imamo pri nas predpisano (https://e-uprava.gov.si/si/podrocja/nepremicnine-in-okolje/infrastruktura/obvescanje-in-oglasevanje-ob-drzavnih-cestah-.html):
"Elektronski prikazovalniki
Postavljanje elektronskih prikazovalnikov je prepovedano v območju državne ceste, tako zunaj kot tudi znotraj naselja."
Občinski odloki pa določajo pravila za občinske ceste. Ampak recimo odloki za Ljubljano sploh ne omenjajo elektronskih prikazovalnikov. Torej nobenih pravil!
www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/informacije-javnega-znacaja/register...
Po mestu pa se pojavlja zmeraj več elektronskih panojev ki so ponoči presvetli, predvajajo animacije, itd. Torej kradejo pozornost voznikom.
Predlagam da se z državno zakonodajo prepove ali vsaj omeji motečost elektronskih panojev tudi ob občinskih cestah!
www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/po-1-januarju-konec-oglasnih-panojev-po-sloveniji-v-ljubljani-jih-ze-cistijo/
Odgovor na odgovor vlade:
Seveda, ponovno sprenevedanje vlade. Preprosto dopuščate občinam, da imamo mnogo preveč oglasnih panojev.
Problem reklamiranja JE predvsem znotraj naselij, ne izven naselij.
Pristojnosti ste prenesli na občine, da si umijte roke odgovornosti. Sramota.
Spoštovano Ministrstvo za okolje in prostor.
Z vašim odgovorom nikakor ne morem biti zadovoljen, ker je kar nekaj in ni vreden strokovnjakov, ki jih državljani plačujemo.
Za tiste, ki se ukvarjamo s problematiko oglaševanja v javnem prostoru niste napisali nič novega. Vse omenjene zakone poznamo in tudi vemo, da so glede oglaševanja nič vredni. Če bi bili kaj vredni, Slovenija ne bi bila zasvinjana kot je in bi se po urejenosti lahko postavila ob bok zahodni in severni Evropi. Ko se sestavlja zakonodajo se je potrebno najprej vprašati kakšen rezultat zakona bi radi dobili oziroma še prej v kakšni Sloveniji bi radi živeli. Kot ste sami zapisali, bodo po novem ZUreP-3 obstoječi oglasni panoji ostali. Že to dejstvo pove, koliko je sprememba zakona vredna. Ja, to je zato, ker zakon ne more veljati za nazaj. V Sloveniji nimamo nobenega zakona, ki bi določal postavitev oglasnih panojev. Obstajajo le odloki o oglaševanju, ki niso v skladu z zakonodajo in z Ustavo republike Slovenije. Država je odločanje o oglaševanju prosto prepustila lokalni samoupravi, ta pa je občine dobesedno prodala oglaševalskim firmam.
Prepričan sem, da se da zakonodajo urediti tako, da se na določen dan od uveljavitve zakona odstrani vse oglasne panoje. Tisti, ki niso postavljeni z dovoljenji bi morali itak že zdavnaj plačati kazen oziroma odškodnino. Za tiste, ki so postavljeni z dovoljenji bi morali uvesti revizijo postopka izdaje dovoljenja in na odgovornost poklicati izdajatelje dovoljenj.
Lahko pa plakati izginejo na podoben način, kot so izginili radarji v Mariboru.
Prosim še, da se iz državljanov ne delate norca.
Žal so vsi odgovori na tem portalu takšni. Češ pravila vse urejajo, ni potrebe po spremembah. Slovenija pa se utaplja v tej nesnagi.
Pogoji prometa so so splošno premalo urejeni. V množici reklam ob cestah, ki jih voznik ne gleda, se znajde prometni znak, ki ga zaradi reklam spregleda. V Ljubljani vozijo mestni avtobusi, ki imajo prednost pri vključevanju s postajališča. Tak namenski znak je narisan na zadnji strani avtobusa in ga sploh ni mogoče opaziti, ko avtobus speljuje z obračališča. Med speljevanjem v vzdolžnih postajališč, ko je zadnja stran avtobusa vidna pa narisani prometni znak izgleda kot motnja za reklame, saj je prava miniatura napram reklamam. Prav bi bilo, da je stanje obratno. Glavni pojav naj bo prometni znak, v njegovi okolici nič, oddaljene reklame pa v miniaturi napram prometnemu znaku. Oddaljenost prometnih znakov od voznih površin mora biti konstanta.
Moj predlog naslavlja tudi oglaševanje na sredstvih javnega potniškega prometa. Oglaševanje na steklenih površinah bi moralo biti prepovedano. Brez izjem. Proizvajalci avtobusov stekla vgrajujejo za udobje potnikov in ne za apliciranje oglasov. Dovolil bi oglase na ostalih površinah (pločevina) in še te maksimalno 1/20 površine pločevinastega dela stranice na strani vstopanja in izstopanja oziroma do 1/3, če bi bil prevoz za vse brezplačen.
Volil sem za svobodo. To pomeni tudi svobodo narave in pogleda v daljavo brez zastiranja s plakati. Vlada, pokaži, da sem upravičeno volil za vas in da niste podporniki korupcije. Plakati spadajo med umazane posle.
... volil si za svobodo, a žal ne za svojo
Tu je še en predlog, ki je bil posredovan na temo oglaševanja v javnem prostoru.
Odzivi pristojnih ministrstev dokazujejo, kako neučinkovito vlado imamo, ki ni sposobna stvari urediti in kakšne šalabajzeje plačujemo v javni upravi. Samo prelaganje odgovornosti na druge.
Zakoni bi morali biti pisani tako, da so nepravilnosti ugotovljene in sankcionirane hitro in učinkovito.
Sedaj vsak oglaševalski objekt zahteva svojo obravnavo in glede na dolžino postopka, možnost pritožb in izogibanja. Takšni postopki so dragi in neučinkoviti. Tudi kazni za kršitelje so občutno prenizke. Poleg predpisane kazni, bi moral kršitelj pokriti tudi VSE stroške nastale s postopkom.
predlagam.vladi.si/predlog/10422
Za tiste, ki bodo na predlog pisali odgovor naj najprej stopijo iz svojega balončka in si preberejo in ogledajo še spodnje prispevke, ki jasno nakazujejo, da kot predlagatelj predloga nisem osamljen. SLOVENIJA, IMAMO PROBLEM!
www.zurnal24.si/slovenija/jankovic-od-4000-podrl-144-objektov-283562
www.zurnal24.si/avto/ob-avtocesti-velikanske-reklame-za-pralni-prasek-289343
www.zurnal24.si/avto/se-tretji-minister-janseve-vlade-v-boj-proti-cestnim-oglasom-372570
www.dnevnik.si/1042787761
www.dnevnik.si/1042724671
www.dnevnik.si/1042793489/lokalno/ljubljana/vec-koles-in-postaj-pomeni-tudi-vec-oglasov
www.dnevnik.si/1042955614/slovenija/minister-joze-podgorsek-bo-spet-poskusil-uvesti-zemljiski-maksimum
www.dnevnik.si/1042998920/lokalno/ljubljana/zlata-fasada-v-poplavi-vizualnega-onesnazevanja
vecer.com/v-soboto/plakatna-kuga-politiki-in-trgovci-na-pokonci-stojecih-smeteh-10028523
pogledi.delo.si/druzba/mesta-brez-oglasov-realnost-ali-iluzija
old.delo.si/novice/ljubljana/z-novim-zaslonom-se-bodo-ukvarjali-inspektorji.html
old.delo.si/novice/ljubljana/sporno-reklamiranje-v-stari-ljubljani-moti-le-levico.html
www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/svetlobni-panoji-po-mnenju-obcine-niso-preglasni/
www.delo.si/lokalno/stajerska/enajsta-sola-pod-mostom-o-zasicenosti-z-oglasi/
www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/svetlobni-panoji-po-mnenju-obcine-niso-preglasni/
www.mladina.si/164590/prek-meja-dobrega-okusa/
siol.net/novice/slovenija/ob-cestah-mrgoli-oglasnih-panojev-cim-prej-naj-jih-odstranijo-foto-509237
www.mladina.si/194494/vizualno-onesnazevanje/
www.24ur.com/novice/slovenija/sporni-plakati-na-poljih-crnogradnje-nevarni-panoji-drzava-pa-se-ne-zgane.html
siol.net/novice/slovenija/ob-cestah-mrgoli-oglasnih-panojev-cim-prej-naj-jih-odstranijo-foto-509237
siol.net/novice/slovenija/bo-slovenija-kmalu-ociscena-reklamnih-panojev-544585
www.regionalobala.si/novica/obalo-kazijo-jumbo-plakati-katera-inspekcija-in-kdaj-bo-odreagirala
www.tednik.si/tednik/23560-bo-oglasevanje-na-kmetijskih-zemljiscih-prepovedano-z-zakonom
bb.si/blog/jumbo-plakati-reklama-ali-motnja/
necenzurirano.si/clanek/aktualno/snezic-pred-volitvami-odprl-oglasevalsko-agencijo-933646
www.ekodezela.si/eko-aktualno/je-oglasevanje-na-javnih-in-zasebnih-povrsinah-uslo-izpod-nadzora/
novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/60103c21c3b39/bodo-oglasevanje-na-kmetijskih-povrsinah-prepovedali-z-zakonom
novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/60816af2800ca/zakonske-luknje-ki-predstavljajo-raj-za-marsikaterega-oglasevalca
novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/62974a640c6e6/oglasevalsko-bombardiranje-cemur-pricamo-zdaj-je-preseglo-vse-meje
365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/174840631
www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174774650
www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174766438
val202.rtvslo.si/podkast/nebuloze/173250740/174769840
www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174746747
Z veseljem se pridružim tej pobudi in hvala predlagatelju
Se popolnoma strinjam, da je Slovenija zasvinjana z oglasnimi panoji. Za oglaševanje v javnem prostoru skrbijo tudi mediji, predvsem TV hiše in radijske postaje. Vsi povrsti ponujajo neka zdravila, mazila, vsega vraga, z zelo bogatim pojasnjevanjem. Ko poslušam radio Kranj, govorijo o jetrih, preklopim na Gorenjca, zopet jetra. Grem na Aktual, tam pa ledvica, pa holesterol, pa tlak. Človeka prepričajo, da je res vse narobe in mora čim prej do zdravnika. Mnogi pa vzamejo takoj telefon v roke in klic na brezplačno številko.
Ko se je prepovedalo oglaševanje tobaka in alkohola, so bili lobiji o denarju prekinjeni. Ker očitno ljudje bolj zaupajo oglaševalcem preventivnih izdelkov kot pa zdravnikom, so postali odvisniki. Že to, da se nikoli pri ponujanju izdelkov ne oglasi stroka, zdravniki, pove vse. Slišal sem že izjavo zdravnika, če nekdo zaradi preventive z glavo tolče v zid in mu to pomaga, pa naj tolče.
Zato predlagam, da se oglaševanje takih izdelkov prepove tudi v medijih.
Se strinjam z vami, da je oglaševanja na splošno preveč. Glavna razlika med oglaševanjem v medijih in oglaševanjem v javnem prostoru je, da se slednjemu nikakor ne moremo izogniti. TV in radijski program lahko ugasnemo, zamenjamo program... Tistih medijev, ki so dobesedno zabiti z oglasi jih preprosto ne vzamemo za svoje. Oglase, ki vam prihajajo v poštne nabiralnike, lahko odpoveste...
Popolnoma bi pa podpiral, da se odstrani ali občutno reducira oglaševanje v nacionalni RTV, če že plačujemo naročnino. Res je bedno, da plačujem naročnino za oglase. Ampak to je že druga tema.
predlagam.vladi.si/predlog/8659
predlagam.vladi.si/predlog/8271
www.mladina.si/213049/jumbo-vlada-jumbo-krajina/
predlagam.vladi.si/predlog/8659
predlagam.vladi.si/predlog/8271
www.mladina.si/213049/jumbo-vlada-jumbo-krajina/
Res je bilo že nekaj pobud na to temo in veliko napisanega v medijih. Vsa ministrstva se strinjajo, da oglaševanje ob cestah zmanjšujejo varnost udeležencev v prometu... Da bi katero od ministrstev prevzelo pobudo za ureditev oglaševanja, ni zaslediti. Običajno vsi prelagajo odgovornost na druga ministrstva. Obnašajo se, kot da so ministrstva na različnih planetih. Sedanja vlada bi ministrstva še malo drobila in nastali bi še dodatni razlogi, da se ne bi zgodilo nič. Na tematiko oglaševanja v javnem prostoru sem se že pogovarjal z izvoljenimi predstavniki ljudstva, ki imajo svoje pisarne v DZ. Večinoma so se z mojo predstavitvijo problematike strinjali, a glej ga zlomka. Eni bi radi, da jim povem, katero ministrstvo bi po mojem mnenju za to bilo pristojno. Kot sem že napisal, verjetno niso z našega planeta. Drugi, naj naredim raziskavo, kako je to urejeno v drugih državah. Pri tem plačujemo vladne službe, ki so za to plačane, da takšne primerjave naredijo, če zahtevo poda katera od poslanskih skupin. Tretji so želeli, da jim napišem zakon. Nisem pravnik, v vladi pa imajo za to pravne službe. Res ne vem zakaj jih plačujemo. Zato, da cele dneve razpravljajo o interpelacijah :)
Kot je zapisano v članku Mladine (v povezavi zgoraj) je bil na ministrsvu, ki ga je vodil Jernej Vrtovec, res en predlog o širitvi varovalnega pasu, ki bi veljal za oglaševalske objekte. Predlog na koncu ni bil sprejet, a tudi, če bi bil, ne bi rešil problema, ker se objekti širine 15m in višine 12m dobro vidijo tudi z razdalje 150m.
V lanskem letu so bile v obravnavi spremembe treh zakonov, ki bi med drugim delno urejale tudi oglaševanje v javnem prostoru:
- Zakon o kmetijskih zemljiščih
- Zakon o cestah
- Zakon o urejanju prostora.
V Zakonu o kmetijskih zemljiščih je bil predlagan člen, ki bi oglaševanje na kmetijskih zemljiščih prepovedal. Tedanja koalicija tega ni sprejela in v DZ je šla novela brez te spremembe.
V Zakonu o cestah je bil predlagan člen, ki bi širil varovalni pas za oglaševalske objekte za dodatnih 50m. Tedanja koalicija tega ni sprejela in v DZ je šla novela brez te spremembe.
V Zakonu o urejanju prostora je bila sprejeta sprememba s 35. členom:
(omejitve pri oglaševanju zunaj poselitvenih območij)
V območjih, ki so po namenski rabi prostora kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča, in niso v poselitvenih območjih, je ne glede na prostorske izvedbene akte prepovedano postavljanje trajnih ali začasnih objektov, naprav ali predmetov za oglaševanje.
Žal bo ta člen stopil v veljavo šele s 1. januarjem 2024. Tedanja koalicija je mnenja, da so s spremembo omenjenega zakona primerno uredili problematiko oglaševanja v javnem prostoru, dejstvo pa je, da se veliko ne bo spremenilo. V poselitvenih območjih bo ostalo kot je, oziroma bo omogočena še nadaljnja ekspanzija oglaševanja. Poleg tega, tudi ob avtocestah večina oglasnih objektov ne bo izginila, saj se jih veliko nahaja v območju tako imenovanih poselitvenih območjih.
Vprašanje je tudi kaj bo z oglasnimi objekti, ki imajo dovoljenje po obstoječi zakonodaji? Kot vemo, zakon ne more veljati za nazaj. Poleg tega imajo ponudniki oglaševanja sklenjene dolgoročne pogodbe za najem zemljišč, z občinami pa pogodbe o javno zasebnih partnerstvih in podobno.
Edini način, da se oglasnih objektov znebimo je javni interes, sklicevanje na ustavo, ki jo trenutno stanje krši, ter sklicevanje na zagotavljanje varnosti v prometu in varovanje narave. Vse to je višja sila, ki je lahko tudi povod oziroma razlog, da se brez finančnih posledic za proračun uveljavi zakonodaja, ki bo za vselej rešila problematiko zunanjega oglaševanja.
Lepo prosim, daj mir s tem predlogom.
Lobiji z denarjem so tako močni, da bo morebitno urejanje in izboljšanje potekalo podobno, kot poteka v zdravstvu: Lorella Bešić z vsemi štirimi rine v priHvatizacijo, ropanje sistema se kvečjemu povečuje, čakalne vrste pa zelo učinkovito krajša - enostavno briše sezname čakajočih!
Raja, pleši, svobodna si.
predlagam.vladi.si/predlog/8659
predlagam.vladi.si/predlog/8271
www.mladina.si/213049/jumbo-vlada-jumbo-krajina/
Spet eden od onih s honorarjem na Trstenjakovi. Kamorkoli greš, povsod jih najdeš kot, oglaševalce propagande maloumja.
Bravo! Oglaševalski panoji predstavljajo onesnaževanje javnega prostora in okolja in bi morali biti kot taki prepovedani!