Predlagam, da se predpiše minimalna velikost pisave na deklaracijskih nalepkah in na etiketah kjer so označene sestavine in prehranske vrednosti. Velikost mora biti takšna, da jo lahko brez težav prebere tudi človek z očali, ki mu jih predpiše oftamolog. Seveda mora biti vse v slovenščini. Ostali jeziki v Sloveniji niso potrebni, če na etiketi ni dovolj prostora.
Če bo predlog prejel vsaj 25 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Označevanje živil je enotno predpisano v Evropski uniji (EU) za vse države članice v Uredbi (EU) št. 1169/2011 Evropskega Parlamenta in Sveta o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom. Namen navedenega predpisa je ob upoštevanju prostega pretoka varnih in kakovostnih živil znotraj notranjega trga EU ter ob doseganju visoke ravni varovanja zdravja potrošnikov zagotoviti njihove pravice do obveščenosti, ki vključuje jasno, razumljivo in čitljivo označevanje živil. Označbe živil morajo biti jasne in razumljive, da so v pomoč potrošnikom, ki želijo več informacij pri izbiri živil in vrsti prehrane. Študije kažejo, da je dobra čitljivost pomembna za povečanje možnosti vpliva informacij na označbah na uporabnike in da so lahko nečitljive informacije o proizvodu eden glavnih vzrokov za nezadovoljstvo potrošnikov v zvezi z označbami na živilih. Zato je treba za upoštevanje vseh vidikov v zvezi s čitljivostjo razviti celosten pristop, ki vključuje tudi vrsto pisave, barvo in kontrast. Člen 13. Uredbe (EU) št. 1169/2011 predpisuje v točki 2. minimalno velikost črk s črkami v velikosti, pri kateri je srednji črkovni pas (x-height), kot je opredeljeno v Prilogi IV, enak ali večji od 1,2 mm. Uporaba slovenskega jezika na označbah živil v Sloveniji je obvezna, večjezične označbe pa so ob upoštevanju enotno predpisanih pravil v Uredbi (EU) št. 1169/2011 odločitev nosilcev živilske dejavnosti ter so prostovoljno lahko na označbah živil, ki se tržijo znotraj držav članic EU.
S trenutno veljavnim Zakonom o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUE, 126/07, 86/09, 78/11, 38/14, 19/15, 55/17 – ZKolT, 31/18; v nadaljnjem besedilu: ZVPot) oziroma trenutno veljavnim Pravilnikom o načinu označevanja cen blaga in storitev (Uradni list RS, št. 63/99, 27/01, 65/03), ki urejata le pravice potrošnikov pri ponujanju, prodajanju in drugih oblikah trženja blaga in storitev s strani podjetij, predpisujemo le velikost cen blaga in storitev, ne pa tudi velikosti pisave na deklaracijskih nalepkah in na etiketah kjer so označene sestavine in prehranske vrednosti.
V skladu s 1. točko prvega odstavka 25.b člena ZVPot mora podjetje potrošniku pred sklenitvijo pogodbe oziroma preden potrošnika zavezuje ponudba na jasen in razumljiv način zagotoviti glavne značilnosti blaga ali storitev v obsegu, ki ustreza nosilcu podatkov in blagu ali storitvam, če niso jasne že iz okoliščin. Prav tako pa mora podjetje v skladu s prvim odstavkom 32. člena ZVPot potrošnika seznaniti z lastnostmi ponujenega blaga, po katerem povprašuje.
ZVPot v prvem odstavku 2. člena glede uporabe jezika pri označevanju izdelkov določa, da mora podjetje pri označevanju izdelkov potrošniku posredovati potrebne informacije glede značilnosti, prodajnih pogojev, uporabe in namembnosti izdelka. Te informacije morajo biti v jeziku, ki je potrošnikom na območju Republike Slovenije lahko razumljiv. Namesto besednega jezika lahko podjetje pri označevanju izdelkov uporablja tudi splošno razumljive simbole in slike. Omenjene določbe bodo ohranjene tudi v drugem odstavku 7.člena novega Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 130/22), ki se bo začel uporabljati 26. januarja 2023.
Na ministrstvu menimo, da je obstoječa ureditev določbe ZVPot glede uporabe »lahko razumljivega« jezika pri navajanju prej omenjenih informacij pri označevanju izdelkov ustrezna, saj zajema tudi slovenski jezik. V primeru morebitnih kršitev pa pristojni inšpekcijski organ presoja od primera do primera ali so informacije pri označevanju izdelkov navedene v jeziku, ki je dejansko razumljiv za potrošnika. Ob tem pa pojasnjujemo tudi, da je izraz »lahko razumljiv jezik« namesto le »slovenskega jezika« uporabljen v navedeni določbi ZVPot zaradi uskladitve predpisovanja jezika pri označevanju in oglaševanju izdelkov in storitev s pravom Evropske unije in Pogodbo o delovanju Evropske unije. Uporaba le določenega jezika za označevanje živil (četudi gre za uradni jezik posamezne države), ne da bi dopuščala možnosti uporabe drugega jezika, ki je kupcu lahko razumljiv, ali zagotovitve, da je kupec obveščen na drug način (npr. preko splošno razumljivih simbolov in slik), namreč ni dovoljena, saj bi lahko povzročila enak učinek kot ukrepi nedovoljene omejitve trgovine med državami članicami Evropske unije.