12. 3. 2024
Odziv Ministrstva za okolje, podnebje in energijo
Na računu za elektriko plačujemo dve postavki:
1. dobavo električne energije dobavitelju in
2. omrežnino, operaterju omrežja.
Plačujemo torej energijo in omrežnino. Za obe postavki veljata trenutno različne cene v času visoke in v času nizke tarife. Vlada ne določa niti cene omrežnine niti cene energije. Omrežnino določa neodvisni regulator, Agencija za energijo. Maloprodajno ceno električne energije določajo dobavitelji prosto, odjemalci pa lahko izberejo ugodnejšega ponudnika. Tudi čase, ko velja visoka ali nizka tarifa, določajo dobavitelji sami in Agencija za energijo.
Poleg teh dveh postavk so na računu še prispevki, trošarina in davki, edino te dejansko določa vlada, a to ne vpliva na določanje časov visoke ali nizke tarife.
Omrežnina za operaterja omrežja
Postavko za plačilo stroškov omrežja, omrežnine, določa Agencija za energijo, ki je neodvisna tako od vseh družb na področju elektroenergetike, kot tudi od vseh državnih organov. Taka je ureditev v vseh članicah EU. Agencija določa ceno omrežnine za moč in ceno omrežnine za porabo, pa tudi čas, ko velja višja oz. nižja tarifa. Trenutno je čas višje tarife delavnik od 22. zvečer do 6. ure zjutraj, vse ostalo je čas nižje tarife. Pri določanju tarifnih časov Agencija upošteva predvsem stroške omrežja. S tarifami in tarifnimi časi poskuša spodbujati odjemalce, da v času visoke obremenjenosti omrežja porabljajo manj energije oz. da manj obremenjujejo omrežje.
Agencija je nedavno objavila novo ureditev na tem področju, ki se bo uveljavila s 1. julijem 2024 (Uradni list RS, št. 146/22, 161/22, 50/23, 71/23 in 117/23 in Uradni list RS št. 118/2023). Po novem bo čas nizke tarife vsak dan med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj, čas visoke tarife pa bo vsak dan med 7. in 14. ter med 16. in 20. uro. Vmes bodo tri obdobja srednje tarife, med 6. in 7. uro, med 14. in 16. uro in med 21. in 22. uro. Tri tarife bodo, drugače kot danes, tudi v času vikenda in praznikov, a bodo nižje, kot ob delovnikih. Glede na to, da je tarifa za moč po novem izrazito višja v času visoke tarife (3,36401 €/kW za odjemalce na nizki napetosti), v času srednje pa je že precej nižja (0,8824€/kW za odjemalce na nizki napetosti), bi lahko rekli, da je čas nižje tarife od julija 2024 že uveden, ne le zvečer, ampak tudi zjutraj in sredi dneva.
A pri tej ugotovitvi se je treba zavedati, da bo način obračunavanja omrežnine po novem precej drugačen, kot danes. Danes je razlika med visoko in nizko tarifo v ceni omrežnine za porabljeno energijo, po novem pa se bodo razlikovale predvsem omrežnine za obračunano moč, omrežnina za porabljeno energijo se tekom dneva skorajda ne spreminja. Moč bo v času srednje tarife obračunana po nižji ceni, kot v času visoke tarife, a na ta obračun količina porabljene energije ne bo imela vpliva. Vpliv na obračun omrežnine bo imela predvsem višina dogovorjene moči in morebitna prekoračitev »dogovorjene obračunske moči«, slednja se bo začela obračunavati šele sredi leta 2026. Pri novem sistemu bo torej pomembno, koliko naprav bo vklopljenih istočasno. Če bodo uporabniki pozorni na skupno moč vključenih naprav, jih bodo lahko brez dodatnega plačila omrežnine uporabljali kadarkoli, tudi v času visoke tarife.
Energija za izbranega dobavitelja
Popolnoma drugačna ureditev velja za tarifne čase za postavko dobavljene energije, ki jo plačujemo izbranemu dobavitelju. Za dobavo energije je v veljavi prosti trg, to pomeni da ceno energije, kot tudi različne tarifne čase, določajo dobavitelji sami. Dobavitelji lahko upoštevajo enake tarifne čase, kot jih določi Agencija, lahko pa določijo svoje. Dokler smo imeli stare indukcijske števce, ki so beležili le dve številki: porabo v času nizke in v času visoke tarife, so tudi dobavitelji imeli na izbiro zgolj upoštevanje teh dveh izmerjenih številk, ali pa so imeli enotno tarifo. Torej so za obračun energije veljale enaka tarifna obdobja, kot za obračun omrežnine.
To se je z naprednimi števci spremenilo. Napredni števci zabeležijo porabljeno in oddano energijo za vsakih 15 minut posebej. To omogoča dobaviteljem, da tarifne čase določijo povsem samostojno, neodvisno od tarifnih časov, ki jih za omrežnino določi Agencija. Mogoče je celo za vsakih 15 minut določiti drugačno ceno, ki je, na primer, vezana na dnevne borzne cene.
Drugače, kot pri novem sistemu plačila omrežnine, je pri plačilu dobavljene energije pomembno, kakšna je poraba v času visoke cene. Država dobaviteljem ne more predpisovati časa nizke in visoke tarife, saj bi bilo to poseganje na področje, ki ga določajo dobavitelji sami. Dobavitelji na splošno trenutno še upoštevajo tarifne čase, ki jih je določila Agencija. Obstoječa izjema so morebitne že obstoječe »dinamične pogodbe«, ki se že pojavljajo pri negospodinjskih odjemalcih. A dobavitelji pri določanju tarifnih časov in tarifnih postavk upoštevajo predvsem gibanje tržnih cen. Dinamika tržnih cen pa se zna spremeniti in postati drugačna od dinamike obremenitve omrežja, ki je glavni kriterij za določanje tarifnih časov za omrežnino. Doslej je trenutno ceno energije določala predvsem poraba. Z ugašanje fosilnih virov pa na ceno vedno bolj vpliva trenutna razpoložljivost obnovljivih virov: sonca, vetra, vode in ostalih. Cene za dan vnaprej in meddnevne cene že danes močno odražajo proizvodnjo iz sončnih elektrarn: ko je sonca veliko, cena energije na trgu pade. Ta nihanja za gospodinjske odjemalce izravnavajo dobavitelji, za večje odjemalce pa že obstajajo pogodbe, kjer se dnevna nihanja cen upoštevajo. Pričakujemo lahko, da bo poleti in delno spomladi in jeseni cena energije na borzah nizka predvsem podnevi, dražja pa bo predvsem zjutraj in zvečer, ko je poraba že višja od nočne, elektrike iz sončnih elektrarn pa še ni. S prenehanjem proizvodnje iz fosilnih virov se bo verjetno podražila tudi nočna energija.
Ne vemo še, v kolikšni meri se bodo nova dnevna cenovna nihaja odražala tudi v tarifah dobaviteljev. Napovedati je mogoče, da bodo dobavitelji izdelali več ponudb, od takih z enotno tarifo, dvema ali tremi tarifami, pa vse do dinamičnih pogodb, kjer ima lahko vsakih 15 minut drugačno ceno. Odjemalci bodo lahko izbirali med temi ponudbami. Če bo odjemalcu pomembno, da bo imel na voljo ugodno tarifo tudi ob 20. uri, bo poskusil najti ponudbo, ki bo takšno tarifo vsebovala. Ni pa mogoče, da bi država dobaviteljem predpisala prodajo cenovno ugodne energije v času, ko je proizvodnja poceni električne energije v sistemu nizka, poraba pa je visoka. V takšnih razmerah se morajo vključiti dražji viri in shranjevalniki, to pa ceno energije dvigne.
Cene energije, ki jih bodo za različne ure določili dobavitelji, se bodo tako precej razlikovale, medtem ko so se cene omrežnine za porabljeno energijo tekom dneva ne razlikujejo dosti. Pričakujemo lahko torej, da bodo v prihajajočih letih na višino računa in s tem na obnašanje odjemalcev vplivali predvsem časi visokih in nizkih cen, ki jih bodo določali dobavitelji.
Predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj država ne določa tarifnih časov.
Dolgo in zavito objasnilo v namenu zamegliti podražitev.
Država je 100 % lastnica proizvodnih virov, distributerjev in največjega prodajalca elektrike ter tako lahko vpliva na ceno.
A tudi sončne elektrarne na strehi Franceta pod Krimom?
Glede na zdajšnjo večjo skupno moč sončnih elektrarn, mislim, da bi bilo bolje ponovno uvesti manjšo tarifo (MT) zgodaj popoldan. Imeli smo jo do sredine 2004 in sicer med 13. in 16. uro po zimskem času [2]. Skupna moč sončnih elektrarn (ob novem letu jih je bilo za 1105 MW [1]) danes namreč dosega približno polovico koničnega odjema.
Analiziral sem cene električne energije (EE) na borzi [3] v lanskem letu. Izkazalo se je, da je bila cena v zgodnjem popoldnevu pod dnevnim povprečjem. Ob delavnikih (brez praznikov) je to bilo med 11. in 16. uro, glede na lokalni čas. EE je bila takrat cenejša, kot v 22. in seveda tudi 21. uri dneva. Ob ne-delavnikih (sobote, nedelje in dela prosti dnevi) pa je bila zgodaj popoldan najcenejša v celem dnevu.
Če primerjamo sezone, se izkaže, da pozimi popoldanska dolina ob delavnikih ni izrazita, spomladi in poleti pa je cena EE zgodaj popoldan primerljiva s tisto v zgodnjih jutranjih urah.
Lani je bilo 59 delavnikov, ko je bila EE najcenejša med 13. in 15. uro, predvsem v poletnih mesecih. Najdražja EE je bila v večernih urah. Bilo je 75 delavnikov z vrhom v 21. uri. Izstopajo tudi prejšnje tri ure. Iz tega sledi, da ni primerno, da bi se MT začela pred 21. uro in bi bilo bolje zgodaj popoldan (med 12. in 15. uro).
Ker je dolina bolj izrazita v nižji sezoni oz. izven zime, bi bila vmesna možnost popoldanska MT zgolj v nižji sezoni. To bi lahko realizirali s tretjo tarifo pri elektronskih števcih, ki bi se zgolj v nižjih sezoni obračunavala kot MT. Še bolj napredna - dinamična možnost bi bila popoldanska MT zgolj ob sončnih dnevih, kar bi bilo napovedano dan v naprej, obračunano pa po zgledu novega obračuna omrežnine. Slabost slednje bi bila, da na števcu ne bi videli, koliko smo takrat porabili, kot zahteva zakon.
Kar pa se tiče same cene, kot je bil komentar spodaj, je bila povprečna cena v VT 124,5 oz. v MT 87,5 EUR/MWh, v skupnem povprečju pa 104,3 EUR/MWh.
[1] www.gov.si/novice/2024-01-17-izjemna-rast-kapacitet-postavljenih-soncnih-elektrarn-v-letu-2023/
[2] www.24ur.com/novice/gospodarstvo/popoldan-ne-bo-vec-cenejse-elektrike.html
[3] bsp-southpool.com
Vršna poraba zvečer je okrog 19-20h. Torej bi začetek MT ob 20h ne bil pretirano smiseln. Mogoče ob 21h.
www.eles.si/prevzem-in-proizvodnja
Sicer pa je prihodnost dinamično tarifiranje, kot sta napisala prva dva komentatorja. V preteklosti, in mislim da tudi trenutno, se vsaj nekateri lahko za to odločijo in imajo neke vrste MT tudi sredi dneva med tednom (Upravljaj in prihrani, Premakni porabo, Upravljaj pametno, Zlata ura).
Kaj je meni fascinantno je, da čas nižje tarife sovpada z časom JRM. Zvok pralnega stroja drugače presega mejno vrednost hrupa in v nekaterih večstanovanjskih stavbah imajo že dolgo zato hišni red, ki med 22 in 6 uro prepoveduje uporabo pralnega stroja. Dodatno je pa še to, da vseeno nimamo vsi takih pralnih strojev, da jih lahko programiramo, kdaj naj začnejo prat. Jaz zato perem skoraj izključno ob vikendih.
Včasih je bila nižja tarifa 50% redne cene, danes pa je nižja tarifa že 70% redne cene, po golobu v GEN-i. Zadnjih nekaj mescev se električna napetost pozna na kuhalni plošči ko zaznam da čakam, čakam in čakam in končno dočakam da voda zavre da pridem do kave, drugič pa samo počakam in je že.
To je pa kr neki. Najprej preveri, kako toplo vodo natočiš v džezvo. Napetost in frekvenca sicer nihata, vendar ne toliko, da bi ti opazil razliko v času do vretja. Pa vzemi v roke štoparico, pa izvedi poizkus pod enakimi začetnimi pogoji.
Si bom vzel čas in meril cca. 1 teden, hvala za nasvet.
In nižjo tarifo še znižati !
Predlagatelj verjetno ne pozna dianmike in trendov porabe enrgije danes. Zaradi vključevanja vse več solarnih elektrarn se pojavlja višek energije okoli poldneva, največji manjko pa je zvečer po sončnem zahodu. Na oblačne dneve pa je seveda drugače. Edina rešitev so pametni odjemalci. Npr. polnjenje el. avtomobilov in pametnih grelnih teles.
Pametni števci in zagon velikih porabnikov ob viških in posledično nižjih cenah, ter polnjenje in praznjenje el. avtomobilov, ki so lahko podpora omrežju. Tako bi lahko iz baterije vozila vračali določen del energije v omrežje ob velikem pomanjkanju. (pogodbe in pogoji)