12. 3. 2024
Odziv Ministrstva za okolje, podnebje in energijo
Na računu za elektriko plačujemo dve postavki:
1. dobavo električne energije dobavitelju in
2. omrežnino, operaterju omrežja.
Plačujemo torej energijo in omrežnino. Za obe postavki veljata trenutno različne cene v času visoke in v času nizke tarife. Vlada ne določa niti cene omrežnine niti cene energije. Omrežnino določa neodvisni regulator, Agencija za energijo. Maloprodajno ceno električne energije določajo dobavitelji prosto, odjemalci pa lahko izberejo ugodnejšega ponudnika. Tudi čase, ko velja visoka ali nizka tarifa, določajo dobavitelji sami in Agencija za energijo.
Poleg teh dveh postavk so na računu še prispevki, trošarina in davki, edino te dejansko določa vlada, a to ne vpliva na določanje časov visoke ali nizke tarife.
Omrežnina za operaterja omrežja
Postavko za plačilo stroškov omrežja, omrežnine, določa Agencija za energijo, ki je neodvisna tako od vseh družb na področju elektroenergetike, kot tudi od vseh državnih organov. Taka je ureditev v vseh članicah EU. Agencija določa ceno omrežnine za moč in ceno omrežnine za porabo, pa tudi čas, ko velja višja oz. nižja tarifa. Trenutno je čas višje tarife delavnik od 22. zvečer do 6. ure zjutraj, vse ostalo je čas nižje tarife. Pri določanju tarifnih časov Agencija upošteva predvsem stroške omrežja. S tarifami in tarifnimi časi poskuša spodbujati odjemalce, da v času visoke obremenjenosti omrežja porabljajo manj energije oz. da manj obremenjujejo omrežje.
Agencija je nedavno objavila novo ureditev na tem področju, ki se bo uveljavila s 1. julijem 2024 (Uradni list RS, št. 146/22, 161/22, 50/23, 71/23 in 117/23 in Uradni list RS št. 118/2023). Po novem bo čas nizke tarife vsak dan med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj, čas visoke tarife pa bo vsak dan med 7. in 14. ter med 16. in 20. uro. Vmes bodo tri obdobja srednje tarife, med 6. in 7. uro, med 14. in 16. uro in med 21. in 22. uro. Tri tarife bodo, drugače kot danes, tudi v času vikenda in praznikov, a bodo nižje, kot ob delovnikih. Glede na to, da je tarifa za moč po novem izrazito višja v času visoke tarife (3,36401 €/kW za odjemalce na nizki napetosti), v času srednje pa je že precej nižja (0,8824€/kW za odjemalce na nizki napetosti), bi lahko rekli, da je čas nižje tarife od julija 2024 že uveden, ne le zvečer, ampak tudi zjutraj in sredi dneva.
A pri tej ugotovitvi se je treba zavedati, da bo način obračunavanja omrežnine po novem precej drugačen, kot danes. Danes je razlika med visoko in nizko tarifo v ceni omrežnine za porabljeno energijo, po novem pa se bodo razlikovale predvsem omrežnine za obračunano moč, omrežnina za porabljeno energijo se tekom dneva skorajda ne spreminja. Moč bo v času srednje tarife obračunana po nižji ceni, kot v času visoke tarife, a na ta obračun količina porabljene energije ne bo imela vpliva. Vpliv na obračun omrežnine bo imela predvsem višina dogovorjene moči in morebitna prekoračitev »dogovorjene obračunske moči«, slednja se bo začela obračunavati šele sredi leta 2026. Pri novem sistemu bo torej pomembno, koliko naprav bo vklopljenih istočasno. Če bodo uporabniki pozorni na skupno moč vključenih naprav, jih bodo lahko brez dodatnega plačila omrežnine uporabljali kadarkoli, tudi v času visoke tarife.
Energija za izbranega dobavitelja
Popolnoma drugačna ureditev velja za tarifne čase za postavko dobavljene energije, ki jo plačujemo izbranemu dobavitelju. Za dobavo energije je v veljavi prosti trg, to pomeni da ceno energije, kot tudi različne tarifne čase, določajo dobavitelji sami. Dobavitelji lahko upoštevajo enake tarifne čase, kot jih določi Agencija, lahko pa določijo svoje. Dokler smo imeli stare indukcijske števce, ki so beležili le dve številki: porabo v času nizke in v času visoke tarife, so tudi dobavitelji imeli na izbiro zgolj upoštevanje teh dveh izmerjenih številk, ali pa so imeli enotno tarifo. Torej so za obračun energije veljale enaka tarifna obdobja, kot za obračun omrežnine.
To se je z naprednimi števci spremenilo. Napredni števci zabeležijo porabljeno in oddano energijo za vsakih 15 minut posebej. To omogoča dobaviteljem, da tarifne čase določijo povsem samostojno, neodvisno od tarifnih časov, ki jih za omrežnino določi Agencija. Mogoče je celo za vsakih 15 minut določiti drugačno ceno, ki je, na primer, vezana na dnevne borzne cene.
Drugače, kot pri novem sistemu plačila omrežnine, je pri plačilu dobavljene energije pomembno, kakšna je poraba v času visoke cene. Država dobaviteljem ne more predpisovati časa nizke in visoke tarife, saj bi bilo to poseganje na področje, ki ga določajo dobavitelji sami. Dobavitelji na splošno trenutno še upoštevajo tarifne čase, ki jih je določila Agencija. Obstoječa izjema so morebitne že obstoječe »dinamične pogodbe«, ki se že pojavljajo pri negospodinjskih odjemalcih. A dobavitelji pri določanju tarifnih časov in tarifnih postavk upoštevajo predvsem gibanje tržnih cen. Dinamika tržnih cen pa se zna spremeniti in postati drugačna od dinamike obremenitve omrežja, ki je glavni kriterij za določanje tarifnih časov za omrežnino. Doslej je trenutno ceno energije določala predvsem poraba. Z ugašanje fosilnih virov pa na ceno vedno bolj vpliva trenutna razpoložljivost obnovljivih virov: sonca, vetra, vode in ostalih. Cene za dan vnaprej in meddnevne cene že danes močno odražajo proizvodnjo iz sončnih elektrarn: ko je sonca veliko, cena energije na trgu pade. Ta nihanja za gospodinjske odjemalce izravnavajo dobavitelji, za večje odjemalce pa že obstajajo pogodbe, kjer se dnevna nihanja cen upoštevajo. Pričakujemo lahko, da bo poleti in delno spomladi in jeseni cena energije na borzah nizka predvsem podnevi, dražja pa bo predvsem zjutraj in zvečer, ko je poraba že višja od nočne, elektrike iz sončnih elektrarn pa še ni. S prenehanjem proizvodnje iz fosilnih virov se bo verjetno podražila tudi nočna energija.
Ne vemo še, v kolikšni meri se bodo nova dnevna cenovna nihaja odražala tudi v tarifah dobaviteljev. Napovedati je mogoče, da bodo dobavitelji izdelali več ponudb, od takih z enotno tarifo, dvema ali tremi tarifami, pa vse do dinamičnih pogodb, kjer ima lahko vsakih 15 minut drugačno ceno. Odjemalci bodo lahko izbirali med temi ponudbami. Če bo odjemalcu pomembno, da bo imel na voljo ugodno tarifo tudi ob 20. uri, bo poskusil najti ponudbo, ki bo takšno tarifo vsebovala. Ni pa mogoče, da bi država dobaviteljem predpisala prodajo cenovno ugodne energije v času, ko je proizvodnja poceni električne energije v sistemu nizka, poraba pa je visoka. V takšnih razmerah se morajo vključiti dražji viri in shranjevalniki, to pa ceno energije dvigne.
Cene energije, ki jih bodo za različne ure določili dobavitelji, se bodo tako precej razlikovale, medtem ko so se cene omrežnine za porabljeno energijo tekom dneva ne razlikujejo dosti. Pričakujemo lahko torej, da bodo v prihajajočih letih na višino računa in s tem na obnašanje odjemalcev vplivali predvsem časi visokih in nizkih cen, ki jih bodo določali dobavitelji.
Predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj država ne določa tarifnih časov.