16. 12. 2022
Odziv Uprave za vojaško dediščino
Na upravi ugotavljamo, da je večina partizanskih spomenikov iz časa druge svetovne vojne vpisana v Register kulturne dediščine Slovenije. Obeležja in spomeniki, ki se nahajajo na grobovih in vojnih grobiščih pa so dodatno vpisana v Register vojnih grobišč Republike Slovenije. Za večino vojnih grobišč, ki so v upravljanju uprave je tako zagotovljeno dvojno varstvo, in sicer na podlagi Zakona o vojnih grobiščih (Uradni list RS, št. 65/03, 72/09 in 32/17) ter Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/09, 138/08, 90/12, 111/13 in 32/16).
Zakon o vojnih grobiščih določa, da varstvo vojnih grobišč zagotavlja ministrstvo, pristojno za vojna grobišča na podlagi zakona, v skladu s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi in sklenjenimi meddržavnimi sporazumi ter v skladu z veljavnimi predpisi države, v kateri se vojna grobišča nahajajo. Varstvo vojnih grobišč se zagotavlja z evidentiranjem, upravljanjem in urejanjem grobišč. 15. člen Zakona o vojnih grobiščih določa, da urejanje vojnih grobišč opravljajo lokalne skupnosti, ki ležijo na območju upravne enote, v medsebojnim sodelovanju in na podlagi pogodbe z ministrstvom. V pogodbi se določi obseg urejanja ter višino in rok plačila storitev. Strokovni nadzor nad urejanjem vojnih grobišč izvaja ministrstvo.
Varstvo obeležij in spomenikov nameščenih na vojna grobišča, torej kjer so pokopane žrtve vojne, je zagotovljeno z vpisom v Register vojnih grobišč Republike Slovenije. Register vojnih grobišč je zbirka listin in podatkov. Pobudo za vpis v register vojnih grobišč lahko poda vsaka fizična ali pravna oseba. Pobudi je potrebno priložiti dokazila o predhodno opravljenem evidentiranju.
Za vojna grobišča, ki so vpisana v register je določen poseben režim, ki določa, da je na vojnih grobiščih prepovedano spreminjati zunanji videz grobišča v nasprotju z zakonom; poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente ter izvajati vsako drugo dejanje, ki bi pomenila krnitev spoštovanja do grobišča ali bi bila v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.
Na podlagi navedenega na upravi ugotavljamo, da je varstvo vojnih grobišč normativno zadostno urejeno ter da je poskrbljeno za vodenje registra ter izvajanje nadzora na varstvom vojnih grobišč.
V primerih spominskih obeležij, kjer ni pokopanih žrtev in torej ne gre za vojna grobišča, pa so v primeru vpisa v register kulturne dediščine za varstvo pristojni območni zavodi za varstvo kulturne dediščine. Vzdrževanje spominskih obeležij, ki pa niso vpisana v noben register, je v pristojnosti veteranskih združenj, v nekaterih primerih pri urejanju in vzdrževanju pomagajo tudi lokalne skupnosti.
Odziv Ministrstva za kulturo
Slovenija ima razvejan in z zakoni urejen sistem na državni in mednarodni ravni. Ureja ga Zakon o vojnih grobiščih (Uradni list RS, št. 65/03, 72/09 in 32/17). Uprava je razložila, kako skupaj z upravnimi enotami in lokalnimi skupnostmi kontinuirano skrbi za grobišča z evidentiranjem, upravljanjem in urejanjem. Ključno je, da se vsa vojna grobišča vpiše v Register vojnih grobišč Republike Slovenije. Ministrstvo za obrambo znotraj svojega dela in pristojnosti finančno podpira tudi Zvezo združenj borcev (ZZB).
Podobno, kakor Slovenija, imajo nekatere druge države organizirano ohranjanje in urejanje grobov padlih v vojnah, običajno pri vojnih / obrambnih ministrstvih (The Army Memorial Program, ZDA; Odbor pro válečné veterány MO, Češka; The Commonwealth War Graves Commission - skrb za več kot 2945 lokacij spomenikov in grobov v Franciji; Ministère des anciens Combattants et Victimes de Guerre, Francija; Kriegsgräberfürsorge v Nemčiji). Za grobove slovenskih žrtev fašizma in nacizma izven meja Republike Slovenije je dodatno zadolženo Ministrstvo za zunanje zadeve.
Problem za redno vzdrževanje nekaterih javnih spomenikov, ki niso grobovi, grobišča ali pokopališča, ostaja lastništvo. V številnih desetletjih po postavitvi plošč, znamenj in večjih javnih spomenikov niso bila urejena lastništva spominskih objektov ali delov objektov. Tega niso uredili postavljavci niti številne organizacije Zveze borcev.
Pozitivna in dobro organizirana pa je skrb za seznanjanje z lokacijami spominskih znamenj po vsej Sloveniji. Obstajajo spletne strani, na katerih zbirajo podatke o lokacijah in opisih posameznih pomnikov po vsej Sloveniji. Za zbirko Partizanski spomeniki na spletni strani Geopedije zgledno skrbijo prostovoljci. Ta seznam je dostopen tudi s spletnih strani ZZB. O spomenikih NOB pišejo strokovnjaki in prostovoljci tudi skozi razne projekte.
Ministrstvo za kulturo znotraj svojih pristojnosti dodatno spodbuja skrb lastnikov za dediščino in sistemsko, s strokovno pomočjo Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ureja ohranjanje tistih javnih spomenikov, ki imajo status kulturne dediščine. Ti so po predpisanem postopku vpisani v register kulturne dediščine. Register je prosto dostopen na spletu. Registrirani javni spomeniki so varovani skozi sistem varstva dediščine; enako, kakor vsa druga registrirana dediščina. Popise vseh enot dediščine, povezane z drugo svetovno vojno, je Ministrstvo za kulturo že večkrat posredovalo ZZB, da lahko na terenu organizirajo skrb za objekte, ki nas spominjajo na obdobje 1941–1945. Pri tem jim pomagajo tudi lokalne skupnosti.
Za partizanske javne spomenike pogosto skrbijo tudi lokalne skupnosti, ki so številne javne spomenike, znotraj svojih pristojnosti, razglasile za kulturne spomenike lokalnega pomena.
Država pa je izjemne zgodovinske in likovne spomenike na zgodovinsko pomembnih lokacijah z odloki Vlade RS, skladno z zakonskimi pristojnostmi, razglasila za kulturne spomenike državnega pomena.