Vzpostavitev službe za naravovarstveni nadzor
508 OGLEDOV
17 KOMENTARJEV
V okviru Inšpektorata na ministrstvu za okolje in prostor, naj se vzpostavi služba za Naravovarstveni nadzor.
Naravovarstveni nadzorniki, naj tako kot cariniki delujejo predvsem na terenu, na celotnem območju Slovenije v območju Nature 2000.
Natura 2000 je skoraj brez nadzora na terenu.
Zaposlitve naj se odvijajo v več fazah do končne zaposlitve in vzpostavitve službe z 40 zaposlenimi naravovarstvenimi nadzorniki.
Naravovarstveni nadzor je zaradi kršitev in slabega stanja v naravi in slabega nadzora nujen.
Dobra stran tega pa je, da bo inšpekcija za okolje in prostor razbremenjena določenih nalog in se bo lahko posvečala pomembnejšim zadevam.
Že sedaj imamo kup inšpekcijskih služb, ki ne delajo nič. Čemu še ena?
pri tem predlogu in komentarjih se vprašam in vas vprašam.
če s tem zagotavljamo delovna mesta v JS, potem kaj je ceneje, da tistih 40 vleče socialo ali sedi v pisarni in vleče plačo, ki mu jo izbori sindikat...(3 ali 4 kratnik sociale najmanj)
pri tem da je to jalovo delo, saj vsak pošten državljan lahko odda prijavo ko zazna nepravilnost.
Če sem vprašan, bom skušal odgovoriti :)
Od 40-ih naj ji 30 ostane, 10 pa na zavod in v službo v privatni sektor ( če bojo tam zdržali...)
Seveda pa bi se potem obstoječih 30 uprlo, da dela ne zmorejo, zvišali bi jim plače in dali novih 15 za pomoč.
Vsa dela se da vsaj okvirno normirati, veliko faktorjev je merljivih, če ne na dnevni, pa na mesečni bazi. Normativi morajo biti postavljeni tako, da ljudem ni dolgčas v službi in da jim dan hitro mine. Če kdo ne zmore, se pogleda, ali je normativ res previsok, sicer pa se ga prestavi na drugo delovno mesto. Mimogrede : avtomatična napredovanja v JS so mi nerazumljiva.
Zakaj ni prijav? Kar se mene tiče, sem se srečal predvsem z moralno spornimi zadevami. Nekaj primerov :
- visok občinski uradnik ve za nepravilnosti pri gradnji, vendar ne bo storil ničesar, ker ni dobil nobene uradne prijave. Sam pa je tudi ne bo vložil, saj bi s tem sam sebi naložil delo.
- občinski uradnik je tudi zavarovalniški agent in vse zavarovalniške posle opravlja med službenim časom, s službenim telefonom
- gradbeni inšpektor, zaposlen v državni agenciji, ima firmo za cenitev nepremičnin. Vse oglede in cenitve opravi med službenim časom s službenim avtom.
- javna uslužbenka koristi 4-urni delovnik zaradi majhnega otroka ( država ji plača prispevke za vseh 8 ur) in ima doma cvetočo popoldansko dejavnost
Kot rečeno, sistem vse to omogoča. Je pa vprašanje, ali res potrebujemo take ljudi v JS?
Zgornji komentar me zadovolji v razlagi in primerih. Ampak zakaj 100 hudicev dovoljujemo to.
Ce primere poznate jih projavite. In kot pravi szefanija naj se zaposli ljudi na ta mesta, s tem da se dopolnilna dela v rednih sluzbah JS prepove.
Ti li pa imajo donosno dejavnost naj ne bodo na odlocilnih polozajih
h.
Ni kaj prijavit. Vse je znano njihovim sodelavcem in za njih tu ni nič spornega, vse to zakonodaja dopušča.
Sprehodite se skozi osnovne številke Slovenije : okvirno 2.100.000 prebivalcev. Od tega cca 900.000 aktivnega prebivalstva, 600.000 upokojencev,
50.000 brezposelnih in 500.000 mlajših ( otroci, šolarji, dijaki, študentje).
Od 900.000 jih je 20% , torej cca 180.000 zaposlenih v JS, 720.000 pa v privatnem.
180.000 JS : 72.000 vzgoja, izobraževanje in šport, 41.000 zdravstvo, 30.000 ministrstva, 15.000 socialno varstvo, 8.000 kultura, 2.000 upravne enote, 6.000 pravosodje in 1.000 vladne službe
( vse številke so le okvirne, za občutek)
V JS je ljudi preveč, zato jih bo vedno premalo. Preveč ljudi in premalo dela pomeni, da več kot je časa, manj se dela. In manj kot delaš, manj se ti ljubi delat. In na koncu se ti ne ljubi niti tisto, kar moraš. Ampak, človek se navadi na nedelo.
JS bi moral težiti k zmanjšanju zaposlenih in s tem k večji učinkovitosti. Naj se zgleduje po privatnem sektorju. Sicer pa najprej 10% zmanjšanje, nato pa fiksna masa za plače, kar pomeni manj kot je ljudi, višje so plače.
Cilj države bi moral biti več zaposlenih v privatnem sektorju, ker le to pomeni dvig standarda.
s svojim zadnjim komentarjem ste me popolnoma prepričal.
je pa v zgornjem komentarju zanimiva zamisel, saj omenja carinike kot vzorec in ja carinikov je ogromno, ki počnejo " bolj nič". Tem bi lahko naložili nalogo ki jo predlagatelj omenja.
zdaj ko je šengen v prestavitvi bo njihova naloga še bolj nična, torej so prosti za dodatne stritve po katerih je izrazil predlagatelj potrebo.
Že do sedaj je bil prost pretok blaga po EU, tako, da na meji s HR ni bilo več carinske kontrole. V letnem poročilu FURSa za 2022 je navedeno, da je zaposleno 262 carinikov. Imajo tudi 426 inšpektorjev, 555 finančnih svetovalcev, 159 preiskovalcev, 1.087 kontrolorjev in 397 izterjevalcev. Tako, da na carinike ni kaj dosti za računat.
Je pa veliko drugih področij, kjer ima JS obilo rezerve.
Kljub trudu nisem npr. našel podatka, koliko je zaposlenih na Zavodu za zaposlovanje. Imajo pa poleg uprave še 12 območnih služb in 58 krajevnih uradov. Glede na to, da osebno poznam njihov način in tempo dela, je to sigurno nekaj, kar bi se dalo temeljito oklestiti.
Poln kufer imam te širitve javne uprave. Vsak resor ima svoje inšpektorje. Imamo policijo. Imamo občinske redarje. Imamo ... gospodarstvo, ki dela za mizerne plače, da lahko futra ves ta aparat, očitno neučinkovit.
Opažam da je danes kar nekaj predlogov o novih zaposlitvah. Če pomislim kaj vse mora delat manjši podjetnik mi gredo taki predlogi na bruhanje. Država mora ob okrog 190.000 zaposlenih nekatere prerazporediti in tako bo ostal še kak delavec/ka za bolj produktivni doprinos družbi. Ne pa samo nabijat dajmo nove zaposlit brez smiselnega pogleda da nas to samo stane in ni nič narejeno. Torej želite da ti ki bi moral vaš predlog opravljat nagraditi še z novimi nesposobnimi zaposlenimi, ki bodo v roku 2-3 letih tako zaostali da bodo samo še iskali luknje v sistemu kako nič narediti in čim bolje uživat sistem. V letu 2023/24 bi morali opraviti revizijo delovno pravne zakonodaje na področju zaposlovanja/odpuščanja zaposlovanja.
Aja, a jst s pa misnla, da je zaposlovanje v našem interesu, da bo manj ljudi na socialni podpori. Pa misnla sm tut, da obstajajo kaka izobraževanja, recimo ekolog, ki je že usposobljen za opravljanje takega dela, tko da najbrž ne bi blo panike, razen če boš zdaj začel si izmišljevat, da oni pa nč ne vejo.
Žal imam o delu v javnem sektorju zelo slabo mnenje. Še tisti, ki pridejo tja z nekaj delovnimi navadami, hitro osvojijo vzorce ostalih.
Slovenščina ima dovršne in nedovršne glagole in med ''delati'' in ''narediti'' je velika razlika. V privatnem sektorju ni važno, koliko delaš, važno je, koliko narediš.
Javni sektor nima lastnika, ki zahteva rezultate, nima planov. Nič jih ne peče glava zaradi cen energentov, njihove službe in plače niso ogrožene. Tudi če imajo malo dela, to nič ne vpliva na njihove plače. Samoiniciativnosti za npr. ureditev nečesa ali več opravljenih zadev ( sem spadajo tudi inšpektorji) ni,
odgovornost se prelaga z enega na drugega in prekriva z zakonodajnimi postopki. In žalostno je, da vse to velja tudi za njihov vodstven in vodili kader.
Javi sektor bi se moral zmanjšati in prerazporediti, ukiniti razne agencije, postaviti normative.
Zaposlovanje v javnem sektorju ( razen zdravstva) ne bi smel biti interes, ker javni sektor ne dela denarja, je samo ne zadostno kontroliran strošek.
Javni sektor ima lastnika, ki mu mora preodčiti svoje rezultate in to smo ljudstvo. In če zna ljudstvo za situacijo v državi kriviti samo tiste, ki se jih upa zbrcati, ker so dovolj šibki, je ljudstvo samo krivo, da stvari ne grejo naprej. Predlog zato ni slab.
Javni sektor je osnova demokracije in več kot očitno boljše razvite države, ki recimo ne pljuvajo po brezposelnih in klošarjih, ampak dejansko kaj naredijo za njih, namesto, da jih prelagajo sem in tja, imajo zelo dober javni sektor in tudi precej boljši standard kot mi. Je pa res, da tam zna ljudstvo glasno izrazit nestrinjanje. In ne, ne pravim, da tam ni korupcije, jo je pa precej manj in tudi ukvarjajo se z njo drugače kot pri nas.
Stefanija,
Zaposlovanje nam je v ineresu, vendar imamo za naš narod preveč ljudi v javnih službah, rabimo jih bolj v gospodarstvu. In ni vam treba obračat mojih besed, ampak raje 2 krat preberite kaj napišem. Nimam se za prepametnega ampak za nekje v zlati sredini.
Ja ne vem, če ni boljše, da ima nekdo službo, ki jo dobro opravlja, pa se s tem zavaruje še našo naravo, potem očitni nisi nekje v zlati sredini.
In če mi lahko razložiš, kako imamo "za naš naro), 29,1 % (Danska), 28,6 % (Švedska), 24,9% (Finska) in kolker je meni znano, jim to ne povzroča nekih preglavic. Kakšne kriterije imaš pa ti?
Predator z vami se v celoti strinjam. Že v Triglavskem narodnem parku imamo ogromno število nadzornikov. Res se nekateri trudijo dobro delat. Večina pa razmišlja o tem kako nič narediti, hkrati pa se obnašajo kot da so vsemogočni.
Več kot 30 let sem že samozaposlen in mi gredo birokrati in brezdelneži iz dneva v dan bolj na živce.
zavist?
sarkazem?