Strožji nadzor in regulacija cen bančnih "storitev"
V luči dogodkov zadnjih let se vse bolj kaže potreba po še večjem nadzoru in regulaciji bank tudi v delu cen, ki jih te postavljajo za svoje storitve in "storitve" komitentom. Pri sestavljanju svojih cenikov so te postale prekomerno "inovativne" in so danes na cenikih postavke, ki bi nekaj let nazaj veljale za absurdne in resnično presegajo mejo zdravega razuma (ne glede na svoj znesek).
Gre za to, da je nekatere postavke enostavno potrebno prepovedati in tudi ne dovoliti, da se "izgube" potem prelijejo v druge postavke. Verjetno boste k temu morali "pritegniti svoje kolege iz Bruslja" (ali Frankfurta), saj gre za širši in ne zgolj slovenski problem (čeprav je v Sloveniji še zlasti izrazit zaradi nemobilnosti komitentov med različnimi bankami).
Menim, da je zadeva precej podobna cenam mobilnih operaterjev za gostovanja v tujini, kjer je morala poseči vmes Evropska komisija, vendar z eno zelo pomembno razliko: Gostovanje v tujini morebiti res ni tako nujna storitev, ki se ji je razmeroma lahko odpovedati, medtem ko je za bančne storitve danes to že težko trditi, zato se je rešitvi potrebno še toliko bolj posvetiti.
Nekaj primerov absurdnih postavk, kandidatov za prepoved:
- provizija za direktne obremenitve oz. plačila preko trajnika: gre za popolnoma fiktiven strošek, saj banka nima s tem nikakršnih stroškov (ali pa so ti docela zanemarljivi). Trajnik je bil uveden prav z namenom zmanjšanja stroškov tako za banke kot za uporabnike, saj gre za avtomatsko obdelavo podatkov. Če mora poseči vmes "človeška roka", gre za redno delo znotraj rednega delovnega časa banke.
- stroški vodenja računa: V času "knjižic" tega ni bilo, čeprav je banka imela nedvomno večje stroške kot jih ima sedaj. Postavko "per se" je za prepovedati, če v njo ni vključenih tudi denimo nekaj brezplačnih nakazil, brezplačnih dvigov, izpiskov, potrdil ipd. "Vodenje" se izvaja avtomatsko v informacijskem sistemu, če mora poseči vmes "človeška roka", gre za redno delo znotraj rednega delovnega časa banke.
- stroški odobritev (kredita, limita itn.): Spet gre za redno delo bančnih uslužbencev znotraj rednega delovnega časa banke.
- zaračunavanje spremembe naslova, limita, imena: Tukaj dodaten komentar res ni potreben.
- provizije za polog gotovine: Tukaj dodaten komentar res ni potreben.
- provizije za vsa nakazila, ki ne zahtevajo človeškega posega (razen komitenta), npr. e-bančništvo: Ponovno gre za avtomatske obdelave znotraj bančnega sistema.
- določene provizije za dvige gotovine na bankomatih: Nekatere so morda upravičene, druge je potrebno zajeziti oz. ukiniti. Bankomati so bili uvedeni ravno zaradi znižanja stroškov poslovanja z gotovino na strani bank.
Navedenih je samo nekaj primerov, ob podrobnejši analizi vseh cenikov in postavk na njih pa bi se verjetno dalo narediti en konkreten kompendium.
Namen je, da se banke ponovno posvetijo svoji osnovni misiji, ki je zbiranje prihrankov od tistih, ki imajo presežke, in posojanje le-teh tistim, ki si jih morajo izposoditi, ob hkratni omejitvi "inovativnosti" na področju cen za končne uporabnike.