20. 6. 2011
Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve
Prejeli smo vašo zahtevo za posredovanje ustreznega odgovora na predlog državljana, posredovan preko spletnega orodja predlagam.vladi.si. Predlagatelj predlaga uvedbo brezplačne uporabe vseh vrst javnega prevoza na ozemlju celotne Slovenije za brezposelne osebe. Meni, da bi se na takšen način olajšalo njihovo gibanje oziroma mobilnost, hkrati pa bi se odpravili številni birokratski postopki pri naknadnem pridobivanju povračil prevoznih stroškov, pri čemer gre večinoma le za prestavljanje denarja iz ene postavke javnih financ na drugo in kratkoročno kreditiranje države s strani brezposelne osebe. Slednja bi imela eno ali več vozovnic, bodisi pri vsakem posameznem prevozniku bodisi enotno vozovnico za vse vrste javnega prevoza, izdajale pa bi se na podlagi ugotovitve statusa brezposelne osebe z omejenim rokom trajanja in obveznostjo podaljšanja v primeru, da si posameznik v določenem času ne bi našel zaposlitve.
V skladu z navedenim vam v nadaljevanju posredujemo kratko analizo obstoječe ureditve področja, analizo samega predloga in naše stališče do prejetega predloga:
Analiza obstoječega stanja
V skladu z določbo 45. člena Pravilnika o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah (Uradni list RS, št. 106/10; v nadaljevanju: pravilnik) Zavod RS za zaposlovanje (v nadaljevanju: zavod) ali koncesionar povrne brezposelni osebi potne in poštne stroške, ki ji nastanejo pri aktivnem iskanju zaposlitve na ozemlju Republike Slovenije. Brezposelni osebi se po 46. členu pravilnika povrne potne stroške, ki so ji nastali zaradi:
- odziva na napotnico zavoda ali koncesionarja,
- udeležbe na zaposlitvenih razgovorih za ustrezno ali primerno zaposlitev na vabilo delodajalca, zavoda ali koncesionarja in
- zaradi drugih aktivnosti, povezanimi z iskanjem zaposlitve, ki so bile predhodno dogovorjene z zaposlitvenim načrtom (največ do višine 30 EUR mesečno).
Brezposelni osebi pripada nadomestilo potnih stroškov za navedene aktivnosti, če je kraj njihovega stalnega ali začasnega prebivališča od kraja aktivnosti oddaljen najmanj en kilometer v eno smer. Upošteva se kraj prebivališča, ki je bližji kraju izvajanja aktivnosti.
Višina nadomestila potnih stroškov se izračuna na podlagi oddaljenosti od kraja iz prejšnjega odstavka do kraja izvajanja aktivnosti v kilometrih kot najkrajša razdalja med dvema krajema. Za izračun razdalje se uporablja Telefonski imenik Slovenije, višina nadomestila potnih stroškov pa znaša 0,12 EUR za vsak kilometer in se 1. februarja vsako leto usklajuje s spremembo cene 95-oktanskega bencina za enak odstotek v primeru, če ta znaša več kot 5%. Spremembo višine povračila potnih stroškov s sklepom sprejme minister, pristojen za delo.
Postopek uveljavljanja in dokazovanja upravičenosti do nadomestila potnih stroškov v skladu z 48. členom pravilnika poteka tako, da zavod ali koncesionar skladno s predhodnim dogovorom v zaposlitvenem načrtu izplača brezposelni osebi nadomestilo potnih stroškov na podlagi predloga in dokazil o opravljenih aktivnostih iz 46. člena tega pravilnika, ki jih predloži brezposelna oseba ali jih zagotovi zavod po uradni dolžnosti. O obračunu potnih stroškov se brezposelno osebo obvesti, ko se zglasi na zavodu ali na njeno zahtevo. V primeru, da se brezposelna oseba z obračunom potnih stroškov ne strinja, lahko predlaga ponovno preveritev skladnosti obračuna z dogovorom v zaposlitvenem načrtu.
Analiza predloga in razlogi za njegovo (ne)primernost
Posredovani predlog sicer ocenjujemo kot dobronameren, vendar na splošno zelo težko uresničljiv, na podlagi veljavne zakonodaje oziroma z njenimi morebitnimi spremembami na področju, ki ga ureja Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10 – ZUTD), pa sploh neizvedljiv.
Poudarjamo, da bi bil po naši oceni zaradi velikega števila javnih prevoznikov vseh vrst javnega prevoza v Republiki Sloveniji in relativno nizke stopnje rentabilnosti poslovanja podjetij - prevoznikov sam postopek uvedbe enotnega brezplačnega voznega režima za brezposelne osebe preveč dolgotrajen in predrag. Za doseganje tega namena bi bilo poleg popolne spremembe obstoječe zakonodaje v grobem potrebno vsaj urediti/vzpostaviti centralno evidenco vseh vrst javnega prevoza in vseh javnih prevoznikov (razen seveda železniškega javnega prevoza, kjer imajo Slovenske železnice trenutno še monopol nad njegovim izvajanjem), pridobiti vsa potrebna soglasja, izbrati izvajalca izdelave vozovnic itd., nato pa ob implementaciji sistema v praksi hkrati vzpostaviti tudi učinkovit sistem nadzora nad brezposelnimi osebami - koristniki in javnimi prevozniki.
V primeru uresničitve takšnega predloga se nam kot eno najbolj perečih zastavlja vprašanje možnosti vzpostavitve učinkovitega sistema nadzora nad koriščenjem storitev javnih prevozov s strani brezposelnih oseb v smislu ločevanja koriščenja brezplačne vozovnice zaradi izpolnjevanja obveznosti iz zaposlitvenega načrta in za zasebne potrebe. Takšen nadzor bi bil po našem mnenju neizvedljiv, saj bi bilo potrebno od brezposelne osebe v tem primeru terjati dokazovanje »namenskega« koriščenja vozovnice (t.j. za potrebe izvajanja aktivnosti iz 46. člena pravilnika), poleg tega pa bi bilo potrebno od javnega prevoznika zahtevati zagotovitev takšnega nadzora tudi v vsakem posameznem prevoznem sredstvu javnega prevoznika. Navedeno ne samo da bi povzročilo visoke stroške, potrebo po dodatnem usposabljanju pri prevozniku zaposlenega kadra in vsakokratnem preverjanju namena vožnje ter posledične zamude voznega reda pri prevozniku, ampak bi močno zbirokratiziralo tudi celoten postopek koriščenja brezplačnega prevoza s strani brezposelnih oseb, kar pa je obratno sorazmerno sicer dobrim namenom predlagatelja.
Z izvedbo in implementacijo podanega predloga bi se torej po naši oceni stroški in administrativna bremena celo povečala, zato predloga ni mogoče upoštevati.