Uvedba moratorija na ribolov v portoroškem in strunjanskem rezervatu

Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ribolov v portoroškem in strunjanskem rezervatu se izvaja v skladu s 32. členom Zakona o morskem ribištvu (Uradni list RS, št. 115/06, 76/15, 69/17 in 44/22). Rezervata sta namenjena varstvu rib, zato je izvajanje gospodarskega in prostočasnega ribolova prepovedano. Kljub prepovedi pa je v rezervatih dovoljeno izvajati ribolov pod pogoji, ki niso v nasprotju s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave. Tako je ribolov v rezervatih dovoljen na podlagi posebnega dovoljenja za gospodarski ribolov v primeru izlova zimskih jat cipljev in izlova orad in drugih rib, ki se prehranjujejo s školjkami, zaradi preprečitve škod v marikulturi. Dovoljen pa je tudi prostočasni ribolov iz obale.

Posebno dovoljenje za gospodarski ribolov se izda poleg dovoljenja za gospodarski ribolov. Lahko ga pridobi imetnik veljavnega dovoljenja za gospodarski ribolov, ki poda vlogo na podlagi javnega poziva Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: ministrstvo), ki ga objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave. Pred objavo javnega poziva ministrstvo pridobi strokovno mnenje Zavoda za ribištvo Slovenije (v nadaljevanju: zavod) v katerem so opredeljeni območje in obdobje, način in pogoji izvajanja ribolova, vrste rib, vrste, število in lastnosti ribolovnih orodij ter ocenjeni morebitni vplivi ribolova na stanje rib in habitatov.

Organiziran ribolov na ciplje in spremljajoče jate rib je dolgoletna tradicija, ki jo je smiselno ohranjati. Za ohranjanje te tradicije je nujna primerno organizirana skupina ribičev, ki ima svojega vodjo, skupino pa sestavljajo aktivni ribiči. Rezultati monitoringa ribolovnih virov kažejo, da se v zimskem času v portoroškem ribolovnem rezervatu zberejo jate zlatega ciplja (Liza aurata) in drugih vrst pridnenih rib, na primer brancina (Dicentrarchus labrax), ribona (Pagellus erythrinus) ovčice (Lithognathus mormyrus) in orade (Sparus aurata). Značilnost zimskih jat je, da so v njih praviloma zbrani odrasli osebki, primerni za ribolov v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1967/2006, z dne 21. decembra 2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju.

Večletno opažanje nakazuje, da orada povzroča škodo na gojeni klapavici (Mytilus galloprovincialis), na območjih za gojenje mehkužcev v slovenskem morju. Podobno se dogaja tudi na gojiščih v Italiji in na Hrvaškem ter širše v Sredozemlju. Orada ima močno zobovje prilagojeno trenju školjčnih lupin. Prehranjuje se tako z mladicami, kakor tudi z odraslimi klapavicami. Posledično se proizvodnja klapavice zmanjšuje, kar povzroča gospodarsko škodo in lahko vodi celo v prenehanje te dejavnosti. Po podatkih Statističnega urada RS se je proizvodnja klapavice od leta 2013 do leta 2017 povečala s 327 ton na 641 ton. Po letu 2017, z izjemo leta 2019, se je proizvodnja zmanjševala in leta 2020 dosegla 383 ton. Vsaj deloma lahko zmanjšanje proizvodnje pripišemo škodi, ki jih povzroča orada.

Ribolov zimskih jat cipljev ter orad in drugih rib, ki se prehranjujejo s školjkami, zaradi preprečitve škod v marikulturi je reguliran. Poleg tega je tudi nadzorovan s strani Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo ter spremljan na podlagi bioloških parametrov s strani Zavoda za ribištvo Slovenije.