Predlagam, da se pregledajo postopki dela na CSD in spremlja stanje premoženja socialnih delavcev.
CSD se vključuje v različne primere, ne gre nujno za stranke potrebne materialnih sredstev, gre tudi za premožne ostarele ali na nek način prizadete in to je odlična priložnost, da se okoristil, saj jim takšne osebe zaupajo.
Če bo predlog prejel vsaj 25 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Nadzor nad izvajanjem Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 23/07-popr., 41/07-popr., 61/10-ZSVarPre, 62/10-ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16-ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19, 189/20 – ZFRO in 196/21 – ZDOsk; v nadaljevanju: ZSV) in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, s strani javnih socialno varstvenih zavodov, torej tudi centrov za socialno delo, nadzor nad izvajanjem drugih zakonov ali na njihovi podlagi izdanih predpisov, ki določajo javna pooblastila ali druge naloge posameznim izvajalcem dejavnosti socialnega varstva, organizira in izvaja socialna inšpekcija v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za delo na podlagi 102. člena ZSV.
V zadevi spremljanja stanja premoženja socialnih delavcev (in drugih javnih uslužbencev zaposlenih na centrih za socialno delo) določba 33. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I in vsi nadaljnji) zagotavlja pravico do zasebne lastnine. Delodajalec mora na podlagi 46. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in vsi nadaljnji) varovati in spoštovati delavčevo osebnost ter upoštevati in ščititi njegovo zasebnost. Poseg v spremljanje stanja premoženja javnih uslužbencev zaposlenih na centrih za socialno delo s strani delodajalca nima pravne osnove.
Kar pa se tiče primerov: pred leti je bil, kljub prizadevanju dobršnega dela odgovornih (med katere ni mogoče šteti socialne inšpekcije, ki je svoje delo dobro opravila), da zadeva ne bi dobila epiloga in po tem, ko je zastali primer posvojila ena od novinark, zaradi tovrstnih ravnanj obsojen do tedaj ugledni socialni delavec, stanovanje, ki si ga je omenjeni v vlogi skrbnika prilastil, pa je bilo v ločenem sodnem postopku vrnjeno oškodovancu...
Pri tem pa je bilo iz listinske dokumentacije moč sklepati, da morda niti ni šlo za prvo oškodovanje istega oškodovanca s strani zaposlenih CSD (saj so mu že leta pred tem, zaradi bagetelnih dolgov, pod ceno prodali večje stanovanje in ga preselili v bistveno manjše) in da na koncu morda niti niso bili procesirani vsi odgovorni (in so nekateri tako morda še dan danes na istih delovnih mestih, ali pa so celo napredovali...).
Omenjeni predlog zato ni tako za lase privlečen, kot bi si želel kdo prikazati.
A je to morda zdajšni poslanec Sajovic in njegova soproga iz Tržiča, njuna pot je podobna zapisu.
Glede na to, da očitno ugibaš, saj nisi navedel niti enega primera, sem proti. Dodaten nadzor bi plačali iz proračuna, kar je zgolj za slepo ugibanje nesprejemljivo.
Danes še vedno ne vprašamo od kod premoženje, dokazljivo ali ne. Bežni govor z Nizozemci in nas takoj vse mine kako imajo oni to enostavno urejeno. Če ne moreš dokazat da si z plačo in drugimi prihodki zaslužil za nakup novega avta, a na drugi strani imaš na TRR veliko denarja in že kakšno nepremičnino več ( pri nas je nepremičnina še neobdavčena) si v hitrem postopku za dodatno obdavčitev.
Zakaj bi morala biti nepremičnina obdavčena? Po tej logiki bi bila lahko posebej obdavčena tudi premičnina. Pravzaprav vse, kar ima človek v lasti (in za kar je že plačal davek).
Ja imate prav, plačujemo pa zemljiški prispevek. Sem se preveč zmotil. Čas bi bil da vsi ki imamo tudi lastnino zunaj naših meja oz. tisti ki so prišli k nam živet pa imajo doma nepremičnino se to ovrednoti in plača neko letno davščino kot radi rečemo po vzoru nam drage sosednje države, ki nato davščino vlaga v razvoj države.
res je so primeri ko v popolodneskam času nekateri delavci izrabijo za oskbovanje premožnih ostarelih ki jim potem vse zapustijo. So primeri ko prav iščejo take ki nimajo nikogar imajo pa premoženje. Poznam tako ki je prejela že tri hiše pa ni vložila nekega truda.
Vsak ima možnost, da skrbi za osebo, ki nima nikogar. Velikokratv takih primerih skrb prevzame občina in v račun vzame morebitno premoženje oskrbovanca.
no včasih pa kakšna oseba ki dela na CSD in malo med službo malo popoldne, se osebi približa ki ji je potem hvaležno zapustila hišo...
Zloraba notranjih informacij ali pa tudi ne, kar se zelo težko dokaže.
In kaj bi s tem dosegli, ter kdo bi pregledoval njihovo delo? Delo organizirat tako, da ne bo potrebe po kontroli kontrole in ne bo dodatnih zmešnjav iz razloga birokratizacije. Vsaka informacija 10x zapisana in še 5x preverjena. Tako, da tisti, ki pomoč potrebujejo ne morejo do nje, ker ne znajo in niso dovolj izobraženi.
Neodvisna revizija
Vsi s(m)o na začetku (ne) odvisni. Edino, če bi se žrebalo :)