Predlagam, da se javne površine, namesto z okrasnim zasajajo s sadnim drevjem (parki, drevoredi, sprehajališča, drevesa ob pločnikih in stanovanjskih blokih), saj bi imela skupnost in narava (npr.čebele) več koristi. Poleg oddajanja sence bi rastla tudi hrana. Lp
Če bo predlog prejel vsaj 24 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Ministrstvo za okolje in prostor je leta 2020 izdalo Priročnik Zeleni sistem v mestih in naseljih, Usmerjanje razvoja zelenih površin, kjer so kot eden od elementov vključena tudi drevesa. Namreč, na uporabo zelenih površin za kakovostno bivanje v mestih in naseljih, se vežejo potrebe po gibanju in drugih dejavnostih na prostem, pa tudi možnosti igre, druženja, doživljanja raznovrstnih prizorišč in neposrednega stika z naravo.
Poudarek je na zagotavljanju enakomerne razporeditve zelenih površin, ki so razporejene v prostoru glede na število uporabnikov oziroma gostoto poselitve. Pri tem je potrebno upoštevanje socialnih, ekoloških in morfoloških vidikov. Iz socialnega vidika je poleg prostorske razporeditve, pomembna še dostopnosti, kakovosti ureditev, opremljenosti ter načinu upravljanja in vzdrževanja. Iz ekoloških vidikov upoštevamo predvsem njihovo ekološko vrednost za zagotavljanje biodiverzitete in ekosistemskih storitev, ugodnih klimatskih pogojev, kakovost okolja in blaženja podnebnih sprememb kot tudi medsebojno povezanost in navezanost na naravno zaledje. Morfološke kakovosti se vežejo predvsem na obliko, lego, strukturo, razporejenost, povezanost in podobo zelenih površin. Za zagotavljanje splošne kakovosti in ustreznosti razporeditve ter urejanja zelenih površin se moramo njihovega načrtovanja lotiti sistemsko in celovito.
Za učinkovito in ustrezno načrtovanje ter dolgoročno upravljanje drevesnih vrst je pomembno razumevanje in upoštevanje njihovih značilnosti. Pri izboru drevesnih vrst prednostno uporabljamo ustrezne avtohtone in medonosne rastline. Upoštevati se morajo tudi socialni, ekološki in morfološki vidiki, glede izbire in umeščanja posamezne vrste ter namen zelene površine. Za zagotavljanje kakovostnih in strokovno ustreznih rešitev glede izbora in umestitve posamezne drevesne vrste je pomembno, da zasnovo zelenega sistema na vseh ravneh izdeluje načrtovalec ustrezne stroke ter da se za vse ureditve v krajini v urbanem prostoru, za objekte v javni rabi (tudi površine ob stavbah in ob prometnih površinah) izdela ustrezna projektna dokumentacija izdelana skladno s pravili stroke.
Ministrstvo za okolje in prostor ugotavlja, da je predlog, glede zasanja javnih površin (parki, drevoredi, sprehajališča, drevesa ob pločnikih in stanovanjskih blokih) s sadnim namesto z okrasnim drevjem, s čimer bi imela skupnost in narava več koristi, hkrati pa bi bila zagotovljena senca ter oskrba s hrano, delno sprejemljiv. Pri zasaditvi posamezne vrste drevje (okrasno ali sadno) je potrebno upoštevati različne vidiki, namen in vloga zelene površine, ter kakovostno in strokovno ustrezno načrtovanje.
Sadno drevje
Predlagam, da se javne površine, namesto z okrasnim zasajajo s sadnim drevjem (parki, drevoredi, sprehajališča, drevesa ob pločnikih in stanovanjskih blokih), saj bi imela skupnost in narava (npr.čebele) več od tega, saj bi poleg oddajanja sence rastla tudi hrana. Lp