Vladi predlagam, da bi bolj poostrila pogoje za ohranitev statusa dijaka ali študenta in če dijak ali študent ne bi obiskoval srednje šole ali fakultete bi po določenem npr. 6-mesecih izgubil status študenta.
Če bo predlog prejel vsaj 24 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Srednješolsko izobraževanje
Nov Zakon o gimnazijah (27a. člen) in nov Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (56a. člen) iz leta 2018, določata, da lahko srednja šola dijaka izključi iz šole zaradi neopravičene odsotnosti od pouka, ki znaša 35 ur v šolskem letu.
Velja dodati, da je leta 2018 prenovljena zakonodaja, ki ureja srednješolsko izobraževanje, precej zaostrila tudi trajanje statusa dijaka. Nova zakonodaja namreč določa, da ko dijak zaključi srednješolski izobraževalni program, se ne more več vpisati v drug izobraževalni program z istim vstopnim pogojem. Če je na primer dijak zaključil program Mizar, se ne more več vpisati recimo v program Računalničar, ali v program Tehnik računalništva ali v program Gimnazija, saj so za vse te programe isti vstopni pogoji, to je dokončana osnovna šola. Lahko pa dijaki po zaključku nekega izobraževalnega programa nadaljujejo izobraževanje po vertikali, kar pomeni, da z naslednjo stopnjo izobraževanja pridobijo višjo stopnjo izobraževanja.
Dijak ima po novi zakonodaji toliko časa status dijaka, kolikor traja izobraževalni program, v katerega je vpisan, na voljo pa ima še dve dodatni leti iz naslova ponavljanja ali prestopa v drug izobraževalni program, če ob tem ne napreduje.
O dodatnem letu za prestop govorimo takrat, kadar dijak s prestopom v drug program ne napreduje, ostane v istem letniku oziroma izgubi šolsko leto. Znotraj trajanja statusa dijaka in izobraževanja ima dijak na voljo samo eno dodatno leto iz naslova ponavljanja. Dijak lahko po novi zakonodaji samo enkrat ponavlja.
Razlika s prejšnjo zakonodajo na tem področju je v tem, da je prej veljalo, da lahko dijak vsak program, v katerega je vpisan, enkrat ponavlja, po novi zakonodaji pa lahko dijak ponavlja samo enkrat v okviru svojega celotnega izobraževanja. Prav tako zakonodaja do leta 2018 ni omejevala števila prestopov med posameznimi izobraževalnimi programi, po novem pa ima dijak, kot rečeno, na voljo samo eno dodatno leto iz naslova prestopa v drug izobraževalni program, če ob tem ne napreduje v višji letnik.
Poleg tega se je z novo zakonodajo tudi zaostril vstopni pogoj za vpis v program Maturitetni tečaj. V ta program se namreč lahko vpiše samo dijak, ki sicer izpolnjuje z zakonom določene vpisne pogoje za vpis v ta program, poleg tega pa tudi, da v svojem predhodnem izobraževanju dijak ni porabil nobenih dodatnih let iz naslova ponavljanja ali prestopa v drug program, če ob tem ne napreduje. Če je dijak v svojem predhodnem izobraževanju enkrat ponavljal, ali morda enkrat prestopil v drug izobraževalni program, pa ob tem ni napredoval, pač pa je izgubil šolsko leto, se v Maturitetni tečaj ne more vpisati, četudi izpolnjuje vpisne pogoje, ki jih določa zakon.
V programih poklicnih tečajev in maturitetnega tečaja pa se dijak lahko po novem izobražuje samo eno šolsko leto. Ponavljanje in prestop med različnimi programi poklicnih tečajev ni možen.
V programih poklicno-tehniškega izobraževanja (programi PTI) se lahko izobražujejo dijaki, ki izpolnjujejo vpisne pogoje, so torej zaključili ustrezen program srednjega poklicnega izobraževanja (SPI). V okviru izobraževanja v PTI programih pa ima dijak na voljo eno dodatno leto samo iz naslova ponavljanja programa, če v svojem predhodnem izobraževanju (v okviru programov SPI) še ni izgubil obeh dodatnih leti, ki mu jih zakonodaja omogoča iz naslova ponavljanja in prestopa v drug program brez napredovanja. Če je dijak v okviru izobraževanja v SPI programu že izrabil OBE dodatni leti, torej je enkrat ponavljal in enkrat prestopil v drug, se sicer lahko vpiše v PTI program, vendar v tem programu ne more več ponavljati.
Višje strokovne šole
43. člen Zakona o višjem strokovnem izobraževanju določa, da se zaradi neizpolnjevanja predpisanih obveznih sestavin študijskega programa brez opravičljivega razloga in drugih kršitev pravil šole lahko določi ukrep izključitve iz šole. Zadeva je trenutno v pristojnosti šole, podrobnejše določbe o odgovornosti študentov določi direktor oziroma ravnatelj.
Višja strokovna šola ima podlago, da študenta, ki ne opravlja obveznosti izključi.
Visoko šolstvo
Zakon o visokem šolstvu v 66. členu določa pravice in dolžnosti študentov. Med te med drugim sodi, da lahko študent enkrat v času študija ponavlja letnik ali spremeni študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu. Za napredovanje v višji letnik mora študent opraviti obveznosti, določene s študijskim programom. V 70.členu omenjenega zakona pa je navedeno tudi, kdaj preneha status študenta.
Iz vsega zapisanega je razvidno, da zakonodaja že določa pod kakšnimi pogoji lahko dijaki in študentje izgubijo status, če svojih obveznosti ne izpolnjujejo redno.