23. 6. 2022
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
Za namen varstva narave pred škodljivim delovanjem svetlobnega onesnaževanja in omejevanja porabe električne energije se lahko razsvetljava cerkve obravnavana v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13) kot razsvetljava ustanove, fasade (npr. poudarjanje likovnih ali arhitekturnih elementov stavbe ali dekoracija) ali kulturnega spomenika (če je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, razglašena za kulturni spomenik ali je vpisana v register dediščine). Vsaka od omenjenih razsvetljav ima svoje omejitve.
Razsvetljava ustanove je omejena s skupno električno močjo vseh svetilk, ki je 0,06 W/m2 v obratovalnem času oz. 0,015 W/m2 izven obratovalnega časa.
Razsvetljava fasade je omejena s svetlostjo 1 cd/m2. Poleg tega mora biti fasada oz. stavba znotraj območja naselja, pri čemer ne sem biti oddaljena več kot 240 m od najbližjega zunanjega roba osvetljene javne površine s povprečno osvetljenostjo najmanj 3 lx.
Razsvetljava kulturnega spomenika je prav tako omejena s svetlostjo 1 cd/m2. Za razsvetljava kulturnega spomenika se lahko, v nasprotju z ostalimi razsvetljavami, uporabljajo tudi svetilke, ki svetijo navzgor. Svetlobni tok svetilk, ki sveti navzgor, je omejen na naslednji način:
- svetlobni tok ne sme biti usmerjen višje od 1 m pod strešnim napuščem (če je kulturni spomenik stavba);
- mimo spomenika gre lahko največ 10 % svetlobnega toka.
Razsvetljava cerkva se ne more izpostavljati oz. namensko omejevati s predpisom, saj bi bila v tem primeru postavljena v neenakopraven položaj z ostalimi objekti, kot so npr. občinska stavba (ustanova), fasada kateregakoli objekta (ki se ne obravnava kot objekt za oglaševanje) ali poljubni spomenik. Za vse naštete objekte se lahko trdi, da njih razsvetljava ni 'nujno potrebna za preživetje', lahko pa doprinese h kakovosti bivanja ljudi, če ne obremenjuje okolja preko zgoraj navedenih omejitev.
Upravljanje razsvetljave ustanove, fasade ali kulturnega spomenika je v domeni posameznega upravljavca (lastnika) razsvetljave. Predlog, da se preusmeri finančni prihranek zaradi manjšega stroška razsvetljave oz. višek energije v socialno ogrožena področja, je sicer dobronameren, žal pa tudi neuresničljiv. Z razsvetljavo cerkva običajno upravlja RKC ali občina, energetsko ali finančno gledano pa te vrste razsvetljave predstavlja zanemarljiv delež razsvetljave nepokritih površin, kot so javna razsvetljava, razsvetljava ustanov, fasad, spomenikov, proizvodnih objektov, športnih igrišč, oglaševalnih objektov, itd.