Slovencem dovolimo kampiranje zunaj organiziranih kampov
Po zgledu naprednih evropskih držav naj se prilagodi zakonodaja, ki bo slovenskim državljanom omogočala 1 dnevno kampiranje zunaj organiziranih kampov.
To že omogočajo države po katerih se radi zgledujemo Norveška, Finska, Švedska, Avstrija.
Med drugim pa napredno politiko izkazujejo tudi države Albanija, Armenija, Belorusija, Bosna in Hercegovina, Češka, Estonija, Gruzija, Madžarska, Kosovo, Latvija, Litva, Rusija, Škotska, Slovaška,...
S tem bi vzpodbudili bolj zdravo življenje po zgledu dobrih praks iz nordijskih držav.
Glede na to, da bi šlo za enodnevno kampiranje s pogoji o odmiku od bivalnih objektov in nujni skrbi za čistočo, je mogoče vse morebitne strahove pred nevarnostmi odpraviti.
Kampiranje bi moralo biti dovoljeno za spanje na prostem, postavitev šotora, ali parkiranje avtodoma na javnem parkirišču.
Viri:
offgridcamp.wordpress.com/2017/07/22/wild-camping-laws-in-europe/
siol.net/novice/slovenija/tisoc-evrov-kazni-za-divje-kampiranje-v-tem-...
www.slovenskenovice.si/novice/svet/kaos-pri-hrvatih-nasli-so-nacin-kako-zastonj-pocitnikovati-v-dalmaciji-sredi-poletja-in-to-cisto-blizu-morja/
»Malo naprej se nahaja še en kamper, tudi ta kampira na črno,« je še dodal. Zakon o gostinski dejavnosti ob tem predpisuje globo v višini 1330 evrov za prekršek za osebo, ki kampira izven kampov in prostorov, namenjenih kampiranju.
www.dnevnik.si/1043053801
Črno kampiranje
Kampiranje na črno preseglo meje zdravega razuma
V nekaterih občinah zgornje Gorenjske je nedovoljeno kampiranje preseglo meje zdravega razuma in postalo zelo moteče za lokalno prebivalstvo. Nekatere občine so zato zaostrile sankcije, medtem ko zakonodaja na državni ravni predpisuje mizerne globe za kršitelje in tako še spodbuja črno kampiranje.
Po 18. členu Zakona o varstvu javnega reda in miru stori prekršek, kdor kampira na javnem kraju, ki za to ni določen, ali na zasebnem prostoru brez soglasja lastnika ali posestnika. Za prekršek je predpisana globa 83,46 evra. Ta določba prepoveduje kampiranje na mestih, ki za to niso določena. Kampiranje pomeni taborjenje, postavljanje šotorišč ali drugih zasilnih objektov z namenom začasnega prenočevanja. V praksi to pomeni, da mora tisti, ki želi kampirati na kraju, ki temu niso namenjeni, pridobiti soglasje (zadostuje ustno dovoljenje) lastnika zemljišča.
Z občinskim odlokom (na tistem območju, kjer želite prenočiti v avtodomu, običajno v turistično bolj obiskanih občinah) lahko lokalne skupnosti s svojimi predpisi določijo pogoje, območja in red kampiranja na svojem območju. Za nadzor nad izvajanjem občinskega odloka so pristojni občinski redarji.
Na javnih parkiriščih čiščenje plačujemo vsi. Poleg javnega parkirišča je zasebni travnik in tja hodijo na potrebo, vozit pse, metat smeti, ostanke iz kuhinje. Gotovo se bo pa to razširilo na travnike, njive, gozdove,ob rekah. Saj tudi v hotele ne moremo priti in se lepo okopati ali uporabiti bazen za en dan. Sem proti!
Če obrtnik pusti kamion na občinskem zemljišču ali kmet traktor ,se že pojavi redar in obesi opozorilo ali kazen.Sedaj bi pa pohajači imeli zastonj bivanje en dan tu an dan tam in drugi dan se vrne ,tako lahko dela cel mesec .Če imajo avtodom in čas za pohajanje ,imajo tudi denar za kamp.Naj drugje šparajo ne pri pohajanju.
Med temi pohajači je malo delavcev in kmetov .
Pozdravljeni. Sem odločno proti, ker že sedaj precej ljudi na divje kampira. Primer: na Pokljuki v kamperju direkt vlagajo gobe v kozarce, po travnikih puščajo smeti, poteptajo travo.. Mi nismo civilizirani za tako svobodo. Za vse gozdne ceste, katere plačujemo lastniki, bi morala biti rampa. Če pa je nacinalni park, kot v Kanadi - vstponina in redarji.
Torej, da campiranje v nacionalnih parkih - kje pa to lahko je v tej mali državi?
Mislim, da kot država še nismo pripravljeni na to. Dokler bo ob cestah toliko smeti, kot jih vidimo zdaj, ni za pričakovti, da bi bilo za "črnimi kampisti" kaj bolje.
Tudi če bi šli v to, zadeva ne bi smela iti v smeri, kot jo razumejo nekateri, ki so odgovarjali pred mano. Ne bi smelo iti za kampe brez infrastrukture ampak za občasno nenamensko rabo prostora. Bolj v smislu, da lahko pohodnik ali kolesarski popotnik zvečer na ustreznem mestu postavi šotor in prespi ter zjutraj nadaljuje svojo pot. Enako velj atudi za avtomobiliste in avtodome v podobnih razmerah, nikakor pa v smislu, da na travniku nastane stalno parkirišče in prostor za kampiranje.
Če bi šlo v drugo smer in bi ob priljubljenih turističnih točkah nastajali divji kampi, bi bilo nekaj zelo narobe.
Tudi to, da zasebnik ob avtocesti nudi prenočišče na svoji parceli, ki je vsakodnevno zasedena in pobira prostovoljne prispevke, po moje, ni prava smer.
Če gre za "stalne" kampe ali postajališča, naj bodo urejeni v skladu s pravili.
Ko bi bili dovolj vzgojeni, da za sabo ne bi puščali smeti in bi bilo samoumevno, da bi za sabo puščali čim manjši odtis, bi se strinjal, da bi ob dovoljenju lastnika in ustrezni prijavi lahko občasno prenočili izven zakonsko določenih območij. Ob tem bi imel lastnik zemljišča tudi možnost uveljavljanja odškodnine, če bi mu gosti naredili preveč škode in za sabo puščali smeti.
V bistvu se sliši lepo po eni strani.. a po drugi strani pa dobro premislite kaj predlagate.
S tem predlogom bodo ljudje imeli pravico kampirati kjerkoli. Tudi na plažah ob morju, rekah ali jezerah ker je tistih nekaj metrov do obale itak javno dobro.
S tem zakonom čas kampiranja ni določen, torej greš lahko v Izolo v mesečev zaliv kar za cel mesec. Pa kaj ane.. čez poletje bi bil ta lep obmorski pas kot cigansko naselje.
Ljudje ne bodo vedeli katero zemljišče je javno ali zasebno in bodo spali kjerkoli jih bo volja.
Ljudje imamo tudi osnovne biološke potrebe. Dvomim, da bodo svoje izločke zakopali, kot tudi izločke njihovih štirinožnih prijateljev.
S seboj imamo vedno ogromno smeti. Tudi, če se potrudimo in vse odnesemo se kdaj pa kdaj naredi da kakšna smet nehote odleti. So pa tudi ljudje, ki jim je povsem vseeno in bodo svinjali kar jih je volja, ker ITAK ZEMLJA NI NJIHOVA, KER ITAK JIH NIHČE NE GLEDA, PA KER JE ITAK VSE ZASTONJ!
ZATO SEM PROTI!!
Se strinjam, a pod pogojem, da se registriraš preko aplikacije in označiš kje boš kampiral. To samo zaradi tega, da se ve v primeru onesnaževanja okolja, kdo je bil. Seveda bi se lahko tudi nadgradilo aplikacijo, da dodaš foto gradivo prej-potem.
Problem je, da ti ze tako vsi povsod sledijo, moralo bi biti bolj anonimno, cene nikoli ne ves, kdo ti lahko sledi.
V kolikor ni poleg primerne infrastrukture (voda, obvezno WC!, zabojniki za odpadke), je predlog nesprejemljiv.
Ne rabimo to že delamo Slovenci in ostali Evropejci po Sloveniji,pa te nobeden nič ne vpraša edino kakšen kmet malo zateži,pa se premakneš.Tako da prakso se samo še v zakonodajo zapiše in visoke kazni za onesnaževanje okolja .Redarjem pa omogočiti uporabo dronov s kamero za lažje delo.
Za, s predpogojem, da vsakdo, ki za seboj pusti en sam odpadek, plača 1000 EUR kazni, in več, če jih pusti več.
Ja, ampak tega nihče ne bo kontroliral..
Proti, ker bo veliko 'divjih' kampistov to zlorabljalo in svinjalo in delalo škodo. Pa država seveda želi plačano turistično takso...
Bolje, da vzpostavimo sistem dovoljenih manjših prostorov za kampiranje, ki sicer nimajo urejene infrastrukture in 'papirjev'. S pametnimi omejitvami, npr. samo za eno noč, samo manjši šotori, samo za kolesarje itd;
pa 'neuradna' postajališča za avtodome (ki imajo itak vse s seboj).
Smel bi jih urediti in označiti vsak lastnik zemljišča, postaviti 'šparovček' za prostovoljne prispevke npr po cca3 do 5 EUR ... Sploh pa bi jih lahko uredila država, zlasti na zanimivih mestih, če že na veliko kokodakamo da smo turistična dežela.
Aja, ne, mi bi se šli elitni, drag turizem, kot na Bledu - ko je tujcev dovolj, 'revni' domačini niso zaželjeni, kenede ...
Dajte še kakšen všeček na tale predlog:
predlagam.vladi.si/predlog/14629
Če bi mi bili nek kulturen narod in če bi živeli v urejeni državi z dobrim nadzorom, bi tak predlog podprla. V sedanjih razmerah pa bi bilo verjetno samo še več nesnage, šotorilo bi se povsod, tudi na rastiščih ogroženih rastlin, na primer. Ravno včeraj sem videla objavo, kjer je rastišče orhidej pristajalna steza za jadralne pilote, vse je bilo potacano, rože pomendrane. Kljub temu, da gre za kaznivo dejanje, policija prelaga odgovornost na inšpekcijo, ta pa pride čez mesece, naredi zapisnik in zanjo je vse končano.
Že sedaj se vsak turist lahko dogovori z lastnikom nekega zemljišča za prenočitev (tudi pri mojih sosedih je že parkrat prenočeval avtodom in je bilo vse ok), pa je takšna praksa povsem dovolj, tudi možnost, da bo turist pospravil vse za seboj, je tako večja.
Spoštovani,
Predlog je več kot upravičen, saj je v sorazmerno velikem delu sveta prosto taborjenje v naravi že stalna praksa. V okoljih, ki niso zavarovana, bi bilo lahko neomejeno oz. prepuščeno dogovoru z možnim lastnikom zemljišča.
V drugi roki pa ne smemo pozabiti, da je Slovenija bogata z zavarovanimi območji narave, ki so velikokrat cilj turistične ali popotniške odprave. Skladno z veljavno zakonodajo so to: Triglavski narodni park (edini nacionalni park v RS), krajinski parki, naravni rezervati inobmočja Natura 2000. V teh območjih bi bilo smotrno dovoliti omejeno prosto taborjenje, temelječo na določitvi zmogljivosti okolja glede števila gostov in uvedba spletne prijave prenočitve v enotni informacijski sistem nadzornikov zavarovanih območij narave s plačilom turistične takse in okoljske dajatve. V zavarovanih območjih narave bi bilo tudi potrebno striktno nadzorovati prepoved kurjenja v naravi in povzočevanja svetlobnega in zvočnega onesnaževanja okolja.
Pod jasno definiranomi dodatnimi pogoji za divje kampiranje v zavarovanih območjih, kot je v komentarju zapisal gospod Matej Kolmanič, sem takoj za legalizacijo divjega kampiranja.
Pod pogoji, ki jih je navedel g. Kolmanič bi bila za. Da bi pa lahko kampirali kar vsepovprek in uničevali naravno dediščino pa sem PROTI!
Vsaka ped zemlje v Sloveniji ima svojega lastnika. Boste tudi vi navdušeni, da nekdo na vašem vrtu postavi šotor in po možnosti opravlja potrebo med vašo solato, če mu bo nerodno pozvoniti na vrata, da bi šel k vam na WC. Ker ne morejo veljati različni zakoni za druge državljane EU, bi po moje zelo hitro Čehi pogruntali, da se da pri nas zastonj preživljati počitnice. Že tako so jih polni gorski bivaki.
Kjer je lastnik država ali pa velika skupnost, podobni zadržki odpadejo. Na Norveškem nikogar ne prizadane prenočevanje ob cesti v gozdu/ob travniku in s tem nimajo nikakršnih problemov. Ker je zadeva jasno urejena in pravila obnašanja znana in uveljavljana, skandinavcem in špancem to povsem v redu deluje. Zakaj ne bi moglo tudi pri nas? Sam sem lastnik kmetijskih površin in gozda in glede prenočevanja pod nekimi smiselnimi pogoji na svoji zemlji nimam nikakršnih zadržkov. Če moj travnik ni zagrajen z ograjo in če se ne dela škoda ter ne pušča sledi - kje je problem? V naši zaplankanosti?
In vi mislite, da bodo Čehi v zemljiški knjigi preverjali, kdo je lastnik zemljišča? In zakaj mislite, da je pa državi vseeno, kaj se dogaja z njenimi zemljišči? Država kmetijska zemljišča večinoma oddaja v najem. Najemnikom ne bo vedno tako kot vam vseeno, če bodo morali med košnjo slalomirati med šotori ali pa jim bodo polegli vso pšenico na kakšni zanimivi lokaciji.
In mislim, da primerjava z državo, ki načrpa 3x več nafte kot Libija in ima večje zaloge zemeljskega plina kot Združeni arabski emirati, zraven pa ne more preživeti brez pobijanja delfinov in kitov ni ravno na mestu.
Seveda priučakujemo da boš smeti za temi enodnevnimi kamperisti popspravljal osebno ti?