13. 5. 2022
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
V zvezi s pobudo bi najprej želeli izpostaviti, da so do nadomestil iz invalidskega zavarovanja upravičeni delovni invalidi s preostalo delovno zmožnostjo, zato morajo višine invalidskih nadomestil upoštevati to dejstvo in vzpostaviti takšen sistem, ki bo stimulativen do ohranjanja njihove zaposlitve delovnih invalidov ter zaposlovanja le-teh. Z ohranjanjem zaposlitve oziroma aktivnosti na trgu dela se zagotavlja tudi socialna varnost delovnih invalidov ter njihova socialna integracija. K večji zaposlenosti invalidov, kar je bil cilj reforme invalidskega zavarovanja, uveljavljene z ZPIZ-1, zasledovale pa so ga tudi določbe ZPIZ-2, je med drugim pripomogel tudi nov način varovanja zaposlitve invalidov, ki ni več zagotavljal absolutnega varstva invalidov pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, temveč je prešel na relativno varstvo teh kategorij, zaradi česar so se tudi delodajalci v večji meri odločali za zaposlovanje invalidov. Invalidska nadomestila so torej namenjena kritju izpada dohodka zaradi nastanka invalidnosti, vendar pa pri njih ne gre za nadomeščanje izpada dohodka v celoti, saj tudi zavarovalni primer ni nezmožnost pridobivanja dohodka, temveč nezmožnost ohranjanja delovnega mesta, zaposlitve v svojem poklicu ali pa dela za polni delovni čas. V primeru nadomestil iz invalidskega zavarovanja torej ne gre za časovno neomejene pravice, vsaj ne po njihovem namenu, temveč časovno omejene pravice, ki se v primeru sprememb v stanju invalidnosti ali pa v primeru sprememb delovnopravnega statusa na novo določijo ali odmerijo.
V zvezi z invalidskimi pokojninami in nadomestili, ki so odmerjena od invalidske pokojnine, ter zavarovalnim principom, pojasnjujemo, da pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji sicer temelji na zavarovalniškem principu, kar v osnovi pomeni, da je pravica do pokojnine pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki izhaja iz minulega dela in temelji na prispevkih, plačanih v času aktivne dobe zavarovanca, ter da mora obstajati sorazmernost med vplačanimi prispevki in prejemki iz sistema, vendar pa sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni čisti »zavarovalniški« sistem, temveč gre za sistem, ki temelji tudi na načelih vzajemnosti in solidarnosti.
Pri invalidski pokojnini, na podlagi katere se odmerjajo invalidska nadomestila, pa je solidarnost vpeljana še v višji meri kot pri starostni pokojnini, saj pokojnina ni odmerjena zgolj od dosežene pokojninske dobe (prišteta doba, minimalni odmerni odstotki ob nastopu invalidnosti pred 65. letom starosti, pridobitev pravice ob nižji zavarovalni dobi od 15 let itd.).
V okviru invalidskega zavarovanja je tako še posebej prisotna solidarnost, saj posamezniki praviloma zaradi nastanka delovne nezmožnosti ali omejene delovne zmožnosti pridobijo pravice s krajšo pokojninsko dobo, pri čemer je tako izplačilo pravic v manjši meri pokrito s samimi prispevki, načeloma pa se prejema daljše časovno obdobje. Nadomestila iz invalidskega zavarovanja so ravno tako pravice iz zavarovanja, katerih višina je odvisna od višine plačanih prispevkov, kar vpliva na višino invalidske pokojnine, ki je osnova za odmero nadomestil. Nadomestila za invalidnost se načeloma priznavajo iz razloga, ker se pričakuje, da bodo dohodki zaradi omejitev delovne zmožnosti delovnega invalida nižji, kot pa so bili, preden je nastopila invalidnost. Gre za dolgotrajno pravico, ki je vezana na status invalidnosti ter na delovnopravni položaj, do nje pa je delovni invalid upravičen ne glede na morebitne druge dohodke oziroma premoženje, ki ga ima.
Nadalje pojasnjujemo, da so invalidska nadomestila individualno odmerjena, glede na dopolnjeno pokojninsko dobo in pokojninsko osnovo za invalidsko pokojnino in v teh primerih, ne moremo govoriti o tem, da bi nadomestila imela enak znesek kot denarna socialna pomoč.
Dodajamo še, da se osebam (torej tudi prejemnikom nadomestil za invalidnost), ki si same materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne morejo vplivati, socialna varnost zagotavlja v okviru socialnovarstvenih prejemkov, z denarno socialno pomočjo(in njeno posebno obliko, izredno denarno socialno pomočjo. Gre za instituta, ki sta namenjena socialno ogroženim osebam, pri čemer se status socialno ogrožene osebe ugotavlja ob upoštevanju Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18, 73/18 in 196/21 – ZDOsk) in Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 – ZFRO in 54/22 – ZUPŠ-1).
Če je oseba upravičena do nadomestila za invalidnost v nizkem znesku in je socialno ogrožena, je ob izpolnjevanju vseh zakonsko določenih pogojev lahko upravičena do denarne socialne pomoči v sistemu socialnega varstva. Meja za pridobitev denarne socialne pomoči za samsko osebo trenutno znaša 421,89 evra.