7. 11. 2022
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Izhajajoč iz veljavne zakonodaje, je temeljno načelo pokojninskega in invalidskega zavarovanja, da pravice izhajajo iz dela in na podlagi dela plačanih prispevkov v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Skladno s tem načelom naj bi bile pravice, ki izhajajo iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, odraz predhodno vplačanih prispevkov, ker naj bi se na ta način zagotavljala kontinuiteta dohodka posameznika tudi po nastopu zavarovalnega primera (starosti oziroma invalidnosti). V luči zagotavljanja omenjenega temeljnega načela, ZPIZ-2 za uveljavljanje pravice do starostne pokojnine določa naslednje pogoje (27. člen ZPIZ-2):
- zavarovanec (moški in ženska) pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe;
- zavarovanec (moški in ženska) pridobi pravico do starostne pokojnine, če je dopolnil 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa dobe.
Veljavna ureditev torej omogoča starostno upokojitev brez odbitkov pri odmeri pravice že pri starosti 60 let, za kar pa mora biti izpolnjen pogoj 40 let pokojninske dobe brez dokupa dobe. Zakonodajalec je pri tem želel izpostaviti, da 40 let dela in vključenosti v pokojninsko in invalidsko zavarovanje zadostuje za odmero primerne starostne pokojnine, ki bo zagotavljala kontinuiranost dohodka. Višina pokojnine je namreč odvisna od dveh parametrov, in sicer:
- od osnove za odmero pokojnine (mesečno povprečje osnov zavarovanca za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje);
- od odstotka za odmero starostne pokojnine, ki je odvisen od dolžine pokojninske dobe (za 15 let zavarovalne dobe se odmeri v višini 29,5%, za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa se prišteje 1,36%, brez zgornje omejitve).
Navedeno nakazuje na dejstvo, da je ob kratki pokojninski dobi, nižja tudi odmera pokojnine. Kot je že bilo navedeno je višina pokojnine odraz višine plač, od katerih so bili plačani prispevki tekom aktivne dobe, obenem pa tudi odraz dolžine obdobja v katerem so bili prispevki plačani. Ker pa sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja vsebuje tudi element solidarnosti, se osebam, ki so dopolnile 40 let pokojninske dobe brez dokupa, preko instituta zagotovljene pokojnine, zagotavlja pokojnina v znesku, ki pokojnino opredeljuje kot primerno tudi takrat, ko je osnova posameznika nizka in odmera pokojnine od njegove osnove, kljub dolgi pokojninski dobi, ne bi zagotavljala primerne pokojnine.
Vendar pa je potrebno poudariti, da je element solidarnosti do neke mere omejen s potrebo po zagotavljanju finančne vzdržnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj gre za sistem, ki temelji na tekočem vplačilu prispevkov in izplačilu pravic. To pomeni, da morajo tekoče vplačani prispevki trenutnih aktivnih zavarovancev zadoščati za tekoče izplačilo trenutnih upokojencev, kar pa je mogoče le, če imajo izplačane pravice svojo osnovo v predhodno plačanih prispevkih.
Skladno z navedenim je ZPIZ-2 uredil pokojninsko dobo, kot dobo brez dokupa na način, da se vanjo všteva le obdobja zavarovanja, za katera so bili prispevki dejansko plačani, in sicer:
- obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
- obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. decembra 2012 (konec veljavnosti prejšnjega zakona – ZPIZ-1), če so bili za to obdobje plačani prispevki,
- obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje po 1. januarju 2013, če se je oseba prostovoljno vključila v obvezno zavarovanje pred 31. decembrom 2012, vendar zgolj do prve prekinitve zavarovanja in pod pogojem, da so bili za to obdobje plačani prispevki,
- dokupljena zavarovalna doba do 31. decembra 2012, če so bili za to obdobje plačani prispevki,
- obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti,
- obdobja delovnega razmerja v tujini.
Kot je razvidno iz navedenega, sta upoštevanje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje ter dokup dobe, vezana na čas veljavnosti prejšnjega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), saj je, iz zgoraj navedenih razlogov, ZPIZ-2 pokojninsko dobo uredil drugače. Na ta način se osebam, ki so pravico uveljavile pred 1.1.2013, oziroma so do tega datuma dokupile manjkajočo dobo, pravice priznava, kot pokojninsko dobo brez dokupa, saj so prispevke, skladno s takrat veljavno zakonodajo, vplačevale z namenom, da se jim konkretno obdobje zavarovanja, šteje v pokojninsko dobo, od katere je odvisna izpolnitev pogojev za starostno upokojitev – skladno z določili takrat veljavnega zakona.
Zagotavljanje primernosti pokojnin ob hkratnem zagotavljanju finančne vzdržnosti sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ne dopušča več možnosti, da bi se v 40 let dobe za izpolnitev pogojev za starostno upokojitev pri zgolj 60 letih starosti vštevala tudi obdobja, ki nimajo podlage v predhodno vplačanih prispevkih.
Skladno z navedenim, se tudi obdobje služenja vojaškega roka ne more šteti v pokojninsko dobo brez dokupa dobe, saj bi takšna ureditev nasprotovala vsem temeljnim načelom pokojninskega in invalidskega zavarovanja, obenem pa bi v sistem vnesla neupravičene neenakosti v obravnavi zavarovancev in upokojencev. Vendar pa to ne pomeni, da dokup dobe za čas služenja vojaškega roka, od 1.1.2013 dalje ne vpliva na samo odmero pokojnine. Dokupljena doba namreč pomeni višji odstotek pri sami odmeri pokojnine v višini 1,36% na leto.
Naj na koncu omenimo še, da je ZPIZ-2 uvedel novost, ki, skladno z določbo 4. odstavka 28. člena, omogoča znižanje starostne meje zaradi obveznega služenja vojaškega roka, ki je prejšnja zakonodaja ni poznala. Po tej določbi je moški, ki je dopolnil 38 let pokojninske dobe brez dokupa upravičen do znižanja starosti, vendar največ do dopolnjenega 63. leta starosti. Če je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pa se mu starostna meja lahko zniža največ do dopolnjenega 58. leta starosti. Na podlagi takšnega znižanja starosti se zavarovanec upokoji starostno in ne predčasno, kar pomeni, da se mu, kljub nedoseganju zakonsko določene starosti, odmerni odstotki do manjkajoče starosti (65 oziroma 60 let) ne znižujejo.