Nižja davčna stopnja v sektorju ponovne rabe
V Sloveniji v povprečju zavržemo 12,3 kg oblačil na prebivalca letno, je pokazala raziskava Obleka naredi človeka. Glede na svetovne trende lahko pričakujemo, da se količina odvrženega tekstila v prihodnosti ne bo zmanjševala, ampak le še povečevala.
Zato smo organizacije, ki se ukvarjamo z ozaveščanjem o problematiki tekstilne industrije, neneh-nega povečevanja količine odpadkov in negativnega vpliva tekstilne industrije in odpadkov na pod-nebne spremembe in okolje na splošno, pripravile pobudo Vladi Republike Slovenije, da akterjem v Sloveniji, ki delujejo v smeri zmanjšanja nastajanja odpadkov ter podaljševanja življenjske dobe oblačil in drugih predmetov, prizna določene olajšave.
To je lahko znižanje davčne stopnje ali oprostitev davkov pri prodaji vseh rabljenih predmetov in popravilih, kot je to urejeno na Švedskem. To bi potrošnika spodbudilo k uporabi in nakupu rablje-nih oblačil in predmetov, mu približala popravila predmetov, po drugi strani pa bi spodbudilo organizacije in podjetja, da zaženejo aktivnosti na področju popravil, predelave in ponovne rabe (storitve, izdelki in materiali). Take aktivnosti bi prispevale k zmanjšanju količine nastalih odpadkov in povečanju števila zelenih delovnih mest v lokalnem okolju. Pri tem sledimo vzoru in predlogom Rreuse ter zahtevam, ki jih v svojih dokumentih oblikujejo tudi institucije Evropske Unije, npr. Akcijski načrt za krožno ekonomijo Evropske komisije [2]. Take aktivnosti bi prispevale tudi k uresni-čevanju zavez na področju krožnega gospodarstva, ki je pomemben element strategije razvoja Slo-venije.
7. decembra 2021 je Evropska komisija predstavila nov predlog ureditve področja DDV, ki omogo-ča večjo fleksibilnost držav članic pri oblikovanju davčnih stopenj ter razširila nabor izdelkov in storitev, katerim lahko države članice znižajo stopnjo DDV. S tem posodablja že zastarelo direk-tivo Sveta iz leta 2006, ki razširitev nabora izdelkov in storitev področja ponovne rabe otežuje.
Največji delež stroškov organizacij, ki se ukvarjajo s ponovno uporabo je strošek dela, ki pa se ne šteje v sistem “izhodni-vhodni DDV”, tudi večjih nabavnih stroškov materiala takšne organizacije nimajo (v večini so rabljeni predmeti donirani), zato za takšne organizacije 22% DDV pomeni dejan-sko izpad prometa in se zažira v prihodke, ki so namenjeni kritju stroškov za stabilno poslovanje in ogroža njihov poslovni model.
Trenutna ureditev v Sloveniji
Finančne spodbude, subvencije in druge podpore v Sloveniji niso enotno urejene. Podpora ponovni uporabi tekstilnih izdelkov in reciklaži bi sodila na delovno področje:
- Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki za leto 2021 ni predvidelo nobenih pod-por, ki bi jih lahko tesneje povezali s predelavo ali ponovno uporabo tekstilnih odpadkov.
- Ministrstva za okolje in prostor, ki je leta 2015 pripravilo Okvirni program za prehod v zele-no gospodarstvo, sprejet tudi s strani vlade Republike Slovenije. V njem je v splošnem smislu pou-darjena tudi ponovna uporaba, vendar ni podrobneje razdelana. Ponovna uporaba je omenjena tudi v 20. členu Zakona o varstvu okolja ter v Program ravnanja z odpadki in program preprečevanja odpadkov .
- Ministrstva za finance, ki sicer ne načrtuje spreminjanja davčnih stopenj, olajšav ali drugih davčnih spodbud za sektor ponovne rabe. MF ima trenutno omejene možnosti na področju spre-minjanja davčnih stopenj, tudi zaradi regulative EC iz leta 2006, saj rabljeni izdelki ne predstavljajo kategorije, ki bi bila lahko oproščena DDV ali bila upravičena do nižje stopnje DDV. Trenutno je v Sloveniji že uveljavljena možnost nižje stopnje DDV na manjša popravila .
Sistem obdavčevanja dobav blaga in storitev z davkom na dodano vrednost (DDV) je v Republiki Sloveniji določen z Zakonom o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), ki je urejen in uveden skladno z omenjeno direktivo Sveta 2006/112/ES. Ker znižanje davka na dodano vrednost za prodajo ali predelavo izdelkov iz druge roke v Direktivi Sveta 2006/112/ES ni predvideno kot možnost, ki bi jo države članice lahko uvedle, tudi ministrstvo ne išče možnosti z spremembe na tem področju.
Ministrstvo za finance tudi poudarja, da davčna politika lahko predstavlja le podporni element dru-gim politikam in izključni element podpore za financiranje ukrepov na okoljevarstvenem področju. S tem se strinjamo in podporne aktivnosti različne organizacije že izvajamo.
Ob tem gre poudariti, da se ureditev DDVja na ravni EU spreminja in tako odpira možnosti za bolj ugodno ureditev za sektor ponovne rabe .
Iniciative, ki si že danes prizadevajo za več ponovne uporabe in popravil
Več držav članic EU je že sprejelo zakonodajo, ki omogoča davčne olajšave pri prodaji rabljenih predmetov ali pri izvajanju popravil, predvsem takih, ki presegajo manjša popravila, definirana v okviru Direktive Sveta 2006/12, ki v Prilogi III in IV., v 1. členu že opredeljuje, da se lahko uporabljajo nižje stopnje DDVja za opravljanje storitev predelave odpadkov: manjša popravila koles, čevljev in usnjenih izdelkov, oblačil in gospodinjskega perila. V nekaterih primerih je olajšava namenjena tudi potrošnikom kot spodbuda, da izdelkov ne zavržejo, temveč podarijo organizacijam, ki se ukvarjajo s ponovno rabo ali jih popravijo, ter s tem podaljšajo življenjsko dobo.
Davčne olajšave na popravila in/ali izdelke ponovne rabe so že vpeljali na Irskem, v Luksemburgu, na Malti, Nizozemskem, Poljskem, Finskem, Švedskem in v Franciji. Podobno so take aktivnosti že udejanjene na Švedskem, v Avstriji in Španiji.
Potrebo po trajnostnem ravnanju s tekstilom in predvsem zmanjšanju odpadka, je zaznala tudi Evropska komisija in to vključila v Kažipot strategije EU za trajnostni tekstil [5], ki med drugim predvideva cilje, ki bi močno povečali ponovno uporabo in recikliranje, pa tudi zeleno javno naro-čanje na ravni celotne EU. Hkrati pa bi morala vključevati tudi spodbudo iniciativam, ki spreminjajo naš način življenja in razvoj trajnostnih poslovnih modelov, kakršen je tudi »izdelek kot storitev« - na primer izposoja.
Nevladne organizacije so namere Evropske komisije, ki jih izraža v Akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo in Kažipotu strategije EU za trajnostni tekstil analizirale in pripravile tudi svoj predlog Strategije za trajnostni tekstil, oblačila, usnje in obutev [6], ki med drugim izpostavlja, da sta za soočanje z ogromno količino odpadkov v EU ključni predvsem dve stvari. Prva je preprečevanje nastajanja odpadkov (podaljševanje življenjske dobe izdelkov, popravila in ponovna uporaba), in šele druga recikliranje. Izpostavlja pa tudi, da so socialna podjetja integralni del verige krožnega gospodarstva in že izvajajo dejavnosti z okoljskim in družbeno-ekonomskim učinkom, saj ustvarjajo zelena delovna mesta v lokalnem okolju. Zato ugotavljajo, da obstaja velika potreba po podpori socialnim podjetjem, ki že spodbujajo ponovno uporabo, donacije izdelkov, popravila in uporabo izdelkov iz druge roke v celoti. Kot eno izmed možnih načinov spodbude pa navajajo tudi fiskalne ukrepe, npr. prek vpeljave davčnih olajšav za popravila, predelavo in prodajo rabljenih predmetov.
Dobra praksa
Za zgled lahko vzamemo Švedsko, ki je že leta 2017 znižala davek iz 25 % na 12 % za rabljena kolesa in oblačila, prav tako tudi na njihova popravila. 1. Julija 2022 pa se bo davčna stopnja znižala na 6%. Švedska si prizadeva za ničelno stopnjo odpadkov. To pomeni prehod iz recikliranja na ponovno uporabo, kamor usmerjajo svoja prizadevanja. Eno pomembnih vodil je ozavestiti ljudi, da si kot potrošniki delijo in ponovno uporabijo vse vrste pripomočkov, oblačil, pohištva, njihove delovne prostore in celo domove (www.sweden.se/climate/sustainability).
ZATO PREDLAGAMO:
V luči spreminjajočega pravnega okvira na ravni EC, ki bo omogočal večjo fleksibilnost državam članicam ob določanju ugodnejših davčnih stopenj (sploh na področju t.i.- zelenih politik) in torej odpira možnosti za znižanje davčnih stopenj za sektor ponovne rabe, predlagamo:
● uvedbo 0 % stopnjo DDV pri prodaji, popravilu in predelavi izdelkov iz druge roke, saj je bil davek plačan pri nakupu novega izdelka;
● nižja stopnja DDV za storitve popravila in nadgradnjo (upcycling) izdelkov;
● nižja stopnja DDV na storitev popravila pohištva in druga popravila (bela tehnika, dež-niki…);
● uvedbo davčnih olajšav za podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo, popravilom in prodajo izdelkov iz druge roke.
Z znižanjem, ničnim davkom na dodano vrednost ali pomembnimi davčnimi olajšavami (brez za-htevnih administrativnih postopkov) za storitve predelave in popravil ter prodajo blaga “iz druge roke” bi se ne le izboljšala kakovost okolja in učinkovitost izrabe virov, temveč tudi spodbudilo lokalno ustvarjanje novih, zelenih delovnih mest.
Pobudo pripravile in prve podpisale:
Mojca Žganec Metelko, direktorica, Zavod KNOF so.p.
Živa Kavka Gobbo, predsednica, Focus, društvo za sonaraven razvoj
Živa Lopatič, direktorica, Zavod za pravično trgovino, 3MUHE
Urša Zgojznik, predsednica, Ekologi brez meja
Marinka Vovk, Center ponovne uporabe, so.p.
Aleksander Batič, Interso, Koper
Tjaša Nardin, Indigo second hand
Jana Kus Veenvliet, Zavod Symbiosis, so.p.
Matjaž Ugovšek, Društvo za trajnostni razvoj Duh časa
Darija Krpan, Ustanova Fundacija BiT Planota, so.p.
Tadeja Habicht, Prevajanje, Tadeja Habicht s.p.
Nana Irgolič, L'atelier Nana in Rastišče - poligon za zelene ideje
Polonca Jan, Društvo - associazione "Klub šivalnih zgodb"
Tomaž Gorenc, Inštitut za zdravje in okolje
Meta Miklavc, Otroški kotiček, Meta Miklavc s.p.
Gaja Brecelj, Umanotera
Nina Babič, Zveza prijateljev mladine Maribor
Maja Zupančič, Trgovina Pulz Second Hand
Lucija Verbič, Lučka, Lucija Verbič s.p. - Lučka, komisijska trgovina
Barbara Lebar, Barts d.o.o.
Alenka Košir, Center ponovne uporabe Velenje
Eva Žunec, Mednarodni inštitut za implementacijo trajnostnega razvoja, Maribor
Lea Rikato Ružić, Ljubljanska kolesarska mreža
Matea Benedetti, Benedetti Life
Karmen Prah, Jasno in glasno, d.o.o.
Urška Čimžar, Gimnazija Poljane
Ivana Drakulić, Ivanec - handmade hats
Nataša Kramberger, Društvo Zelena centrala
Damjana Celcar, Fakulteta za dizajn, samostojni visokošolski zavod
Irena Skotnik, Društvo za razvijanje ročnih spretnosti EkoWerkštat
Maja Rijavec, Smetumet društvo in socialno podjetje
Bor Kirn, Združenje mladih, staršev in otrok Sezam
Andrej Kurent, Preoblikovalnica
Jasna Beršnjak, Društvo Aktiviraj se, so.p., Središče ponovne uporabe Ropotarnica
Nina Arnuš, Zavod Tri
Viktorija Kos, Društvo Humanitas
Jasmina Šubic, Ljudska univerza Radovljica - Mladinski dnevni center KamRa
Sabina Čarman, Društvo Karuna
Staša Gregorič, LEpi CAjti
Sabina Belc, Zavod Škatlica