Verzija predloga z dne, 6. 10. 2021 | 10:05:42
Pobuda za znižanje stopnje Davka na dodano vrednost na izdelke iz ponovne uporabe
»Dve leti nazaj sem si kupila čudovit plašč za 250 €. Kot marsikdo sem med korono pridelala nekaj kilogramov in posledično mi je premajhen. Z veseljem sem ga podarila Stari šoli, kjer so ga po neverjetno ugodni ceni 15€, prodali naprej. Tako moj plašč živi dalje.«
Lepa zgodba, ni kaj. A poglejmo širše. Pri prvem nakupu je 22 % DDV znašal 45,08€ pri ponovnem nakupu pa 2,7€. Zakaj dvakratno zaračunavanje davka, zakaj dvakratno zaračunavanje po isti davčni stopnji?
Finančne spodbude, subvencije in druge podpore v Sloveniji niso enotno urejene. Podpora ponovni uporabi tekstilnih izdelkov in reciklaži bi sodila na delovno področje:
- Ministrstva za gospodarski razvoj
za leto 2021 ni predvidenih podpor, ki bi jih lahko tesneje povezali s predelavo ali ponovno uporabo tekstilnih odpadkov
- Ministrstva za okolje in prostor
leta 2015 je pripravilo Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo, ki ga je vlada republike Slovenije tudi sprejela. V njem je v splošnem smislu poudarjena tudi ponovna uporaba, vendar ni podrobneje razdelana. Ponovna uporaba je omenjena tudi v 20. členu ZVO (zakona o varstvu okolja).
Trenutno v EU področje ponovne uporabe ureja Direktiva 2008/98/ES z dne 19.11.2008 ( UL št. 312 z dne 22.11.2008 ). Direktiva določa obvezno izvajanje ponovne uporabe in uporabo odpadkov kot virov, pri čemer je ponovna uporaba na drugem mestu pet-stopenjske lestvice z odpadki, takoj za preprečevanjem nastajanja odpadkov.
Enotne cilje pri ponovni uporabi na celotnem območju EU priporoča tudi organizacija Rreuse. To je mednarodna mreža (katere članica je tudi Slovenija), ki predstavlja socialna podjetja dejavna v krožnem gospodarstvu. Specializirani so na področju ponovne uporabe, popravil, recikliranja. Moto organizacije se glasi: »Ponovna uporaba nezaželenih stvari - vendar uporabnih, bi morala biti prednostna naloga pred recikliranjem«. Enotni cilji EU na področju ponovne uporabe bi pomenili podaljšanje življenjske dobe izdelkom, lažji dostop do dobrin finančno manj sposobnim prebivalcem, ustvarjanje tudi do 300.000 tako imenovanih zelenih delovnih mest. (www.rreuse.org).
Sama organizacija je podala tudi priporočila za spodbudo ponovne uporabe na ravni EU. Za prodajo blaga iz druge roke priporoča:
- Uporabo 0% stopnje davka pri prodaji izdelkov iz druge roke, saj je bil davek plačan pri nakupu novega izdelka
- Davčno olajšavo za državljane, ki donirajo rabljeno blago socialnim podjetjem
Z znižanjem ali ničnim davkom za prodajo »second hand« blaga bi se ne le izboljšala kvaliteta okolja in učinkovitost virov, temveč tudi lokalno ustvarjanje novih delovnih mest.
Kot primer dobre prakse si lahko za vzgled postavimo Švedsko, ki je že leta 2017 znižala davek iz 25 % na 12% za kolesa in oblačila, prav tako tudi na njihova popravila. Švedska si prizadeva za nično stopnjo odpadkov. To pomeni prehod iz recikliranja na ponovno uporabo. Švedi so zelo ozaveščen narod. Povprečen državljan na leto reciklira tudi do 2 toni odpadkov. Samo recikliranje je pri njih utečeno – avtomatično početje. Prizadevanja so usmerili na čim večji poudarek na ponovno uporabo. Eno glavnih vodil je ozavestiti ljudi, da si kot potrošniki delijo in ponovno uporabijo vse vrste pripomočkov, oblačil, pohištva, njihove delovne prostore in celo domove. (www.sweden.se/climate/sustainability)
In kako je pri nas?
Podatki Statističnega urada Republike Slovenije( www.stat.si ) za leto 2019 kažejo, da se količina odpadkov, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih manjša. Količina komunalnih odpadkov, ki nastajajo predvsem v gospodinjstvih in v nekaterih storitvenih dejavnostih pa povečuje. Količina nastalih komunalnih odpadkov na prebivalca je bila v letu 2019 509 kg, kar je 14 kg več kot leto prej. Stopnja recikliranja vseh odpadkov je bila v letu 2019 84%, kar je 4 odstotne točke manj kot leto prej. Stopnja recikliranja komunalnih odpadkov se je, tako kot v prejšnjih letih, tudi v letu 2019 povečala – 58,8% v letu 2018 na 59,2% v letu 2019.
Čedalje bolj so tudi pri nas prisotne tudi razne pobude socialnih in eko usmerjenih podjetij, ki državo opozarjajo na stvari, katere je potrebno popraviti oziroma urediti na tem področju. Še posebej bi bile zaželene davčne olajšave za »second hand« prodajo, kot jih predlaga že omenjena organizacija Rreuse. Pa vendar ostaja področje ponovne uporabe zakonsko nedodelano.
Zavod KNOF socialno podjetje skupaj s 5-timi butiki ponovne uporabe Stara šola, društvom Fokus in SRIPom krožno gospodarstvo, daje pobudo na vlado RS za določitev nižje stopnje DDV-ja za prodajo rabljenih izdelkov in izdelkov narejenih iz odpadnih, odvečnih materialov. K podpori predloga vabimo tudi ostale trgovine ponovne uporabe v Sloveniji. Prav tako pa naš predlog lahko podprete tudi vsi ostali na spletnem portalu predlagam.vladi.si.
Mojca Žganec Metelko, direktorica Zavoda KNOF so.p.
Verzija predloga z dne, 6. 10. 2021 | 10:13:26
Pobuda za znižanje stopnje Davka na dodano vrednost na izdelke iz ponovne uporabe
»Dve leti nazaj sem si kupila čudovit plašč za 250 €. Kot marsikdo sem med korono pridelala nekaj kilogramov in posledično mi je premajhen. Z veseljem sem ga podarila Stari šoli, kjer so ga po neverjetno ugodni ceni 15€, prodali naprej. Tako moj plašč živi dalje.«
Lepa zgodba, ni kaj. A poglejmo širše. Pri prvem nakupu je 22 % DDV znašal 45,08€ pri ponovnem nakupu pa 2,7€. Zakaj dvakratno zaračunavanje davka, zakaj dvakratno zaračunavanje po isti davčni stopnji?
Finančne spodbude, subvencije in druge podpore v Sloveniji niso enotno urejene. Podpora ponovni uporabi tekstilnih izdelkov in reciklaži bi sodila na delovno področje:
- Ministrstva za gospodarski razvoj
za leto 2021 ni predvidenih podpor, ki bi jih lahko tesneje povezali s predelavo ali ponovno uporabo tekstilnih odpadkov
- Ministrstva za okolje in prostor
leta 2015 je pripravilo Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo, ki ga je vlada republike Slovenije tudi sprejela. V njem je v splošnem smislu poudarjena tudi ponovna uporaba, vendar ni podrobneje razdelana. Ponovna uporaba je omenjena tudi v 20. členu ZVO (zakona o varstvu okolja).
Trenutno v EU področje ponovne uporabe ureja Direktiva 2008/98/ES z dne 19.11.2008 ( UL št. 312 z dne 22.11.2008 ). Direktiva določa obvezno izvajanje ponovne uporabe in uporabo odpadkov kot virov, pri čemer je ponovna uporaba na drugem mestu pet-stopenjske lestvice z odpadki, takoj za preprečevanjem nastajanja odpadkov.
Enotne cilje pri ponovni uporabi na celotnem območju EU priporoča tudi organizacija Rreuse. To je mednarodna mreža (katere članica je tudi Slovenija), ki predstavlja socialna podjetja dejavna v krožnem gospodarstvu. Specializirani so na področju ponovne uporabe, popravil, recikliranja. Moto organizacije se glasi: »Ponovna uporaba nezaželenih stvari - vendar uporabnih, bi morala biti prednostna naloga pred recikliranjem«. Enotni cilji EU na področju ponovne uporabe bi pomenili podaljšanje življenjske dobe izdelkom, lažji dostop do dobrin finančno manj sposobnim prebivalcem, ustvarjanje tudi do 300.000 tako imenovanih zelenih delovnih mest. (www.rreuse.org).
Sama organizacija je podala tudi priporočila za spodbudo ponovne uporabe na ravni EU. Za prodajo blaga iz druge roke priporoča:
- Uporabo 0% stopnje davka pri prodaji izdelkov iz druge roke, saj je bil davek plačan pri nakupu novega izdelka
- Davčno olajšavo za državljane, ki donirajo rabljeno blago socialnim podjetjem
Z znižanjem ali ničnim davkom za prodajo »second hand« blaga bi se ne le izboljšala kvaliteta okolja in učinkovitost virov, temveč tudi lokalno ustvarjanje novih delovnih mest.
Kot primer dobre prakse si lahko za vzgled postavimo Švedsko, ki je že leta 2017 znižala davek iz 25 % na 12% za kolesa in oblačila, prav tako tudi na njihova popravila. Švedska si prizadeva za nično stopnjo odpadkov. To pomeni prehod iz recikliranja na ponovno uporabo. Švedi so zelo ozaveščen narod. Povprečen državljan na leto reciklira tudi do 2 toni odpadkov. Samo recikliranje je pri njih utečeno – avtomatično početje. Prizadevanja so usmerili na čim večji poudarek na ponovno uporabo. Eno glavnih vodil je ozavestiti ljudi, da si kot potrošniki delijo in ponovno uporabijo vse vrste pripomočkov, oblačil, pohištva, njihove delovne prostore in celo domove. (www.sweden.se/climate/sustainability)
In kako je pri nas?
Podatki Statističnega urada Republike Slovenije( www.stat.si ) za leto 2019 kažejo, da se količina odpadkov, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih manjša. Količina komunalnih odpadkov, ki nastajajo predvsem v gospodinjstvih in v nekaterih storitvenih dejavnostih pa povečuje. Količina nastalih komunalnih odpadkov na prebivalca je bila v letu 2019 509 kg, kar je 14 kg več kot leto prej. Stopnja recikliranja vseh odpadkov je bila v letu 2019 84%, kar je 4 odstotne točke manj kot leto prej. Stopnja recikliranja komunalnih odpadkov se je, tako kot v prejšnjih letih, tudi v letu 2019 povečala – 58,8% v letu 2018 na 59,2% v letu 2019.
Čedalje bolj so tudi pri nas prisotne tudi razne pobude socialnih in eko usmerjenih podjetij, ki državo opozarjajo na stvari, katere je potrebno popraviti oziroma urediti na tem področju. Še posebej bi bile zaželene davčne olajšave za »second hand« prodajo, kot jih predlaga že omenjena organizacija Rreuse. Pa vendar ostaja področje ponovne uporabe zakonsko nedodelano.
Zavod KNOF socialno podjetje skupaj s 5-timi butiki ponovne uporabe Stara šola in društvom Focus daje pobudo na vlado RS za določitev nižje stopnje DDV-ja za prodajo rabljenih izdelkov in izdelkov narejenih iz odpadnih, odvečnih materialov. K podpori predloga vabimo tudi ostale trgovine ponovne uporabe v Sloveniji. Prav tako pa naš predlog lahko podprete tudi vsi ostali na spletnem portalu predlagam.vladi.si.
Mojca Žganec Metelko, direktorica Zavoda KNOF so.p.
Verzija predloga z dne, 6. 10. 2021 | 10:14:27
Pobuda za znižanje stopnje Davka na dodano vrednost na izdelke iz ponovne uporabe
»Dve leti nazaj sem si kupila čudovit plašč za 250 €. Kot marsikdo sem med korono pridelala nekaj kilogramov in posledično mi je premajhen. Z veseljem sem ga podarila Stari šoli, kjer so ga po neverjetno ugodni ceni 15€, prodali naprej. Tako moj plašč živi dalje.«
Lepa zgodba, ni kaj. A poglejmo širše. Pri prvem nakupu je 22 % DDV znašal 45,08€ pri ponovnem nakupu pa 2,7€. Zakaj dvakratno zaračunavanje davka, zakaj dvakratno zaračunavanje po isti davčni stopnji?
Finančne spodbude, subvencije in druge podpore v Sloveniji niso enotno urejene. Podpora ponovni uporabi tekstilnih izdelkov in reciklaži bi sodila na delovno področje:
- Ministrstva za gospodarski razvoj
za leto 2021 ni predvidenih podpor, ki bi jih lahko tesneje povezali s predelavo ali ponovno uporabo tekstilnih odpadkov
- Ministrstva za okolje in prostor
leta 2015 je pripravilo Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo, ki ga je vlada republike Slovenije tudi sprejela. V njem je v splošnem smislu poudarjena tudi ponovna uporaba, vendar ni podrobneje razdelana. Ponovna uporaba je omenjena tudi v 20. členu ZVO (zakona o varstvu okolja).
Trenutno v EU področje ponovne uporabe ureja Direktiva 2008/98/ES z dne 19.11.2008 ( UL št. 312 z dne 22.11.2008 ). Direktiva določa obvezno izvajanje ponovne uporabe in uporabo odpadkov kot virov, pri čemer je ponovna uporaba na drugem mestu pet-stopenjske lestvice z odpadki, takoj za preprečevanjem nastajanja odpadkov.
Enotne cilje pri ponovni uporabi na celotnem območju EU priporoča tudi organizacija Rreuse. To je mednarodna mreža (katere članica je tudi Slovenija), ki predstavlja socialna podjetja dejavna v krožnem gospodarstvu. Specializirani so na področju ponovne uporabe, popravil, recikliranja. Moto organizacije se glasi: »Ponovna uporaba nezaželenih stvari - vendar uporabnih, bi morala biti prednostna naloga pred recikliranjem«. Enotni cilji EU na področju ponovne uporabe bi pomenili podaljšanje življenjske dobe izdelkom, lažji dostop do dobrin finančno manj sposobnim prebivalcem, ustvarjanje tudi do 300.000 tako imenovanih zelenih delovnih mest. (www.rreuse.org).
Sama organizacija je podala tudi priporočila za spodbudo ponovne uporabe na ravni EU. Za prodajo blaga iz druge roke priporoča:
- Uporabo 0% stopnje davka pri prodaji izdelkov iz druge roke, saj je bil davek plačan pri nakupu novega izdelka
- Davčno olajšavo za državljane, ki donirajo rabljeno blago socialnim podjetjem
Z znižanjem ali ničnim davkom za prodajo »second hand« blaga bi se ne le izboljšala kvaliteta okolja in učinkovitost virov, temveč tudi lokalno ustvarjanje novih delovnih mest.
Kot primer dobre prakse si lahko za vzgled postavimo Švedsko, ki je že leta 2017 znižala davek iz 25 % na 12% za kolesa in oblačila, prav tako tudi na njihova popravila. Švedska si prizadeva za nično stopnjo odpadkov. To pomeni prehod iz recikliranja na ponovno uporabo. Švedi so zelo ozaveščen narod. Povprečen državljan na leto reciklira tudi do 2 toni odpadkov. Samo recikliranje je pri njih utečeno – avtomatično početje. Prizadevanja so usmerili na čim večji poudarek na ponovno uporabo. Eno glavnih vodil je ozavestiti ljudi, da si kot potrošniki delijo in ponovno uporabijo vse vrste pripomočkov, oblačil, pohištva, njihove delovne prostore in celo domove. (www.sweden.se/climate/sustainability)
In kako je pri nas?
Podatki Statističnega urada Republike Slovenije( www.stat.si ) za leto 2019 kažejo, da se količina odpadkov, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih manjša. Količina komunalnih odpadkov, ki nastajajo predvsem v gospodinjstvih in v nekaterih storitvenih dejavnostih pa povečuje. Količina nastalih komunalnih odpadkov na prebivalca je bila v letu 2019 509 kg, kar je 14 kg več kot leto prej. Stopnja recikliranja vseh odpadkov je bila v letu 2019 84%, kar je 4 odstotne točke manj kot leto prej. Stopnja recikliranja komunalnih odpadkov se je, tako kot v prejšnjih letih, tudi v letu 2019 povečala – 58,8% v letu 2018 na 59,2% v letu 2019.
Čedalje bolj so tudi pri nas prisotne tudi razne pobude socialnih in eko usmerjenih podjetij, ki državo opozarjajo na stvari, katere je potrebno popraviti oziroma urediti na tem področju. Še posebej bi bile zaželene davčne olajšave za »second hand« prodajo, kot jih predlaga že omenjena organizacija Rreuse. Pa vendar ostaja področje ponovne uporabe zakonsko nedodelano.
Zavod KNOF socialno podjetje skupaj s 5-timi butiki ponovne uporabe Stara šola in društvom Focus daje pobudo na vlado RS za določitev nižje stopnje DDV-ja za prodajo rabljenih izdelkov in izdelkov narejenih iz odpadnih, odvečnih materialov. K podpori predloga vabimo tudi ostale trgovine ponovne uporabe v Sloveniji. Prav tako pa naš predlog lahko podprete tudi vsi ostali na spletnem portalu predlagam.vladi.si.
Mojca Žganec Metelko, direktorica Zavoda KNOF so.p. z ekipo
Verzija predloga z dne, 6. 10. 2021 | 10:14:59
Pobuda za znižanje stopnje Davka na dodano vrednost na izdelke iz ponovne uporabe
»Dve leti nazaj sem si kupila čudovit plašč za 250 €. Kot marsikdo sem med korono pridelala nekaj kilogramov in posledično mi je premajhen. Z veseljem sem ga podarila Stari šoli, butiku ponovne uporabe, kjer so ga po neverjetno ugodni ceni 15€, prodali naprej. Tako moj plašč živi dalje.«
Lepa zgodba, ni kaj. A poglejmo širše. Pri prvem nakupu je 22 % DDV znašal 45,08€ pri ponovnem nakupu pa 2,7€. Zakaj dvakratno zaračunavanje davka, zakaj dvakratno zaračunavanje po isti davčni stopnji?
Finančne spodbude, subvencije in druge podpore v Sloveniji niso enotno urejene. Podpora ponovni uporabi tekstilnih izdelkov in reciklaži bi sodila na delovno področje:
- Ministrstva za gospodarski razvoj
za leto 2021 ni predvidenih podpor, ki bi jih lahko tesneje povezali s predelavo ali ponovno uporabo tekstilnih odpadkov
- Ministrstva za okolje in prostor
leta 2015 je pripravilo Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo, ki ga je vlada republike Slovenije tudi sprejela. V njem je v splošnem smislu poudarjena tudi ponovna uporaba, vendar ni podrobneje razdelana. Ponovna uporaba je omenjena tudi v 20. členu ZVO (zakona o varstvu okolja).
Trenutno v EU področje ponovne uporabe ureja Direktiva 2008/98/ES z dne 19.11.2008 ( UL št. 312 z dne 22.11.2008 ). Direktiva določa obvezno izvajanje ponovne uporabe in uporabo odpadkov kot virov, pri čemer je ponovna uporaba na drugem mestu pet-stopenjske lestvice z odpadki, takoj za preprečevanjem nastajanja odpadkov.
Enotne cilje pri ponovni uporabi na celotnem območju EU priporoča tudi organizacija Rreuse. To je mednarodna mreža (katere članica je tudi Slovenija), ki predstavlja socialna podjetja dejavna v krožnem gospodarstvu. Specializirani so na področju ponovne uporabe, popravil, recikliranja. Moto organizacije se glasi: »Ponovna uporaba nezaželenih stvari - vendar uporabnih, bi morala biti prednostna naloga pred recikliranjem«. Enotni cilji EU na področju ponovne uporabe bi pomenili podaljšanje življenjske dobe izdelkom, lažji dostop do dobrin finančno manj sposobnim prebivalcem, ustvarjanje tudi do 300.000 tako imenovanih zelenih delovnih mest. (www.rreuse.org).
Sama organizacija je podala tudi priporočila za spodbudo ponovne uporabe na ravni EU. Za prodajo blaga iz druge roke priporoča:
- Uporabo 0% stopnje davka pri prodaji izdelkov iz druge roke, saj je bil davek plačan pri nakupu novega izdelka
- Davčno olajšavo za državljane, ki donirajo rabljeno blago socialnim podjetjem
Z znižanjem ali ničnim davkom za prodajo »second hand« blaga bi se ne le izboljšala kvaliteta okolja in učinkovitost virov, temveč tudi lokalno ustvarjanje novih delovnih mest.
Kot primer dobre prakse si lahko za vzgled postavimo Švedsko, ki je že leta 2017 znižala davek iz 25 % na 12% za kolesa in oblačila, prav tako tudi na njihova popravila. Švedska si prizadeva za nično stopnjo odpadkov. To pomeni prehod iz recikliranja na ponovno uporabo. Švedi so zelo ozaveščen narod. Povprečen državljan na leto reciklira tudi do 2 toni odpadkov. Samo recikliranje je pri njih utečeno – avtomatično početje. Prizadevanja so usmerili na čim večji poudarek na ponovno uporabo. Eno glavnih vodil je ozavestiti ljudi, da si kot potrošniki delijo in ponovno uporabijo vse vrste pripomočkov, oblačil, pohištva, njihove delovne prostore in celo domove. (www.sweden.se/climate/sustainability)
In kako je pri nas?
Podatki Statističnega urada Republike Slovenije( www.stat.si ) za leto 2019 kažejo, da se količina odpadkov, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih manjša. Količina komunalnih odpadkov, ki nastajajo predvsem v gospodinjstvih in v nekaterih storitvenih dejavnostih pa povečuje. Količina nastalih komunalnih odpadkov na prebivalca je bila v letu 2019 509 kg, kar je 14 kg več kot leto prej. Stopnja recikliranja vseh odpadkov je bila v letu 2019 84%, kar je 4 odstotne točke manj kot leto prej. Stopnja recikliranja komunalnih odpadkov se je, tako kot v prejšnjih letih, tudi v letu 2019 povečala – 58,8% v letu 2018 na 59,2% v letu 2019.
Čedalje bolj so tudi pri nas prisotne tudi razne pobude socialnih in eko usmerjenih podjetij, ki državo opozarjajo na stvari, katere je potrebno popraviti oziroma urediti na tem področju. Še posebej bi bile zaželene davčne olajšave za »second hand« prodajo, kot jih predlaga že omenjena organizacija Rreuse. Pa vendar ostaja področje ponovne uporabe zakonsko nedodelano.
Zavod KNOF socialno podjetje skupaj s 5-timi butiki ponovne uporabe Stara šola in društvom Focus daje pobudo na vlado RS za določitev nižje stopnje DDV-ja za prodajo rabljenih izdelkov in izdelkov narejenih iz odpadnih, odvečnih materialov. K podpori predloga vabimo tudi ostale trgovine ponovne uporabe v Sloveniji. Prav tako pa naš predlog lahko podprete tudi vsi ostali na spletnem portalu predlagam.vladi.si.
Mojca Žganec Metelko, direktorica Zavoda KNOF so.p. z ekipo
Verzija predloga z dne, 6. 10. 2021 | 10:16:11
Pobuda za znižanje stopnje Davka na dodano vrednost na izdelke iz ponovne uporabe
»Dve leti nazaj sem si kupila čudovit plašč za 250 €. Kot marsikdo sem med korono pridelala nekaj kilogramov in posledično mi je premajhen. Z veseljem sem ga podarila Stari šoli, butiku ponovne uporabe, kjer so ga po neverjetno ugodni ceni 15€, prodali naprej. Tako moj plašč živi dalje, prihranila sem nekaj odpadkov pa še podprla lokalno socialno podjetje.«
Lepa zgodba, ni kaj. A poglejmo širše. Pri prvem nakupu je 22 % DDV znašal 45,08€ pri ponovnem nakupu pa 2,7€. Zakaj dvakratno zaračunavanje davka, zakaj dvakratno zaračunavanje po isti davčni stopnji?
Finančne spodbude, subvencije in druge podpore v Sloveniji niso enotno urejene. Podpora ponovni uporabi tekstilnih izdelkov in reciklaži bi sodila na delovno področje:
- Ministrstva za gospodarski razvoj
za leto 2021 ni predvidenih podpor, ki bi jih lahko tesneje povezali s predelavo ali ponovno uporabo tekstilnih odpadkov
- Ministrstva za okolje in prostor
leta 2015 je pripravilo Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo, ki ga je vlada republike Slovenije tudi sprejela. V njem je v splošnem smislu poudarjena tudi ponovna uporaba, vendar ni podrobneje razdelana. Ponovna uporaba je omenjena tudi v 20. členu ZVO (zakona o varstvu okolja).
Trenutno v EU področje ponovne uporabe ureja Direktiva 2008/98/ES z dne 19.11.2008 ( UL št. 312 z dne 22.11.2008 ). Direktiva določa obvezno izvajanje ponovne uporabe in uporabo odpadkov kot virov, pri čemer je ponovna uporaba na drugem mestu pet-stopenjske lestvice z odpadki, takoj za preprečevanjem nastajanja odpadkov.
Enotne cilje pri ponovni uporabi na celotnem območju EU priporoča tudi organizacija Rreuse. To je mednarodna mreža (katere članica je tudi Slovenija), ki predstavlja socialna podjetja dejavna v krožnem gospodarstvu. Specializirani so na področju ponovne uporabe, popravil, recikliranja. Moto organizacije se glasi: »Ponovna uporaba nezaželenih stvari - vendar uporabnih, bi morala biti prednostna naloga pred recikliranjem«. Enotni cilji EU na področju ponovne uporabe bi pomenili podaljšanje življenjske dobe izdelkom, lažji dostop do dobrin finančno manj sposobnim prebivalcem, ustvarjanje tudi do 300.000 tako imenovanih zelenih delovnih mest. (www.rreuse.org).
Sama organizacija je podala tudi priporočila za spodbudo ponovne uporabe na ravni EU. Za prodajo blaga iz druge roke priporoča:
- Uporabo 0% stopnje davka pri prodaji izdelkov iz druge roke, saj je bil davek plačan pri nakupu novega izdelka
- Davčno olajšavo za državljane, ki donirajo rabljeno blago socialnim podjetjem
Z znižanjem ali ničnim davkom za prodajo »second hand« blaga bi se ne le izboljšala kvaliteta okolja in učinkovitost virov, temveč tudi lokalno ustvarjanje novih delovnih mest.
Kot primer dobre prakse si lahko za vzgled postavimo Švedsko, ki je že leta 2017 znižala davek iz 25 % na 12% za kolesa in oblačila, prav tako tudi na njihova popravila. Švedska si prizadeva za nično stopnjo odpadkov. To pomeni prehod iz recikliranja na ponovno uporabo. Švedi so zelo ozaveščen narod. Povprečen državljan na leto reciklira tudi do 2 toni odpadkov. Samo recikliranje je pri njih utečeno – avtomatično početje. Prizadevanja so usmerili na čim večji poudarek na ponovno uporabo. Eno glavnih vodil je ozavestiti ljudi, da si kot potrošniki delijo in ponovno uporabijo vse vrste pripomočkov, oblačil, pohištva, njihove delovne prostore in celo domove. (www.sweden.se/climate/sustainability)
In kako je pri nas?
Podatki Statističnega urada Republike Slovenije( www.stat.si ) za leto 2019 kažejo, da se količina odpadkov, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih manjša. Količina komunalnih odpadkov, ki nastajajo predvsem v gospodinjstvih in v nekaterih storitvenih dejavnostih pa povečuje. Količina nastalih komunalnih odpadkov na prebivalca je bila v letu 2019 509 kg, kar je 14 kg več kot leto prej. Stopnja recikliranja vseh odpadkov je bila v letu 2019 84%, kar je 4 odstotne točke manj kot leto prej. Stopnja recikliranja komunalnih odpadkov se je, tako kot v prejšnjih letih, tudi v letu 2019 povečala – 58,8% v letu 2018 na 59,2% v letu 2019.
Čedalje bolj so tudi pri nas prisotne tudi razne pobude socialnih in eko usmerjenih podjetij, ki državo opozarjajo na stvari, katere je potrebno popraviti oziroma urediti na tem področju. Še posebej bi bile zaželene davčne olajšave za »second hand« prodajo, kot jih predlaga že omenjena organizacija Rreuse. Pa vendar ostaja področje ponovne uporabe zakonsko nedodelano.
Zavod KNOF socialno podjetje skupaj s 5-timi butiki ponovne uporabe Stara šola in društvom Focus daje pobudo na vlado RS za določitev nižje stopnje DDV-ja za prodajo rabljenih izdelkov in izdelkov narejenih iz odpadnih, odvečnih materialov. K podpori predloga vabimo tudi ostale trgovine ponovne uporabe v Sloveniji. Prav tako pa naš predlog lahko podprete tudi vsi ostali na spletnem portalu predlagam.vladi.si.
Mojca Žganec Metelko, direktorica Zavoda KNOF so.p. z ekipo
Verzija predloga z dne, 6. 10. 2021 | 10:19:18
Pobuda za znižanje stopnje Davka na dodano vrednost na izdelke iz ponovne uporabe
»Dve leti nazaj sem si kupila čudovit plašč za 250 €. Kot marsikdo sem med korono pridelala nekaj kilogramov in posledično mi je premajhen. Z veseljem sem ga podarila Stari šoli, butiku ponovne uporabe, kjer so ga po neverjetno ugodni ceni 15€, prodali naprej. Tako moj plašč živi dalje, prihranila sem nekaj odpadkov pa še podprla lokalno socialno podjetje.«
Lepa zgodba, ni kaj. A poglejmo širše. Pri prvem nakupu je 22 % DDV znašal 45,08€ pri ponovnem nakupu pa 2,7€. Zakaj dvakratno zaračunavanje davka in zakaj dvakratno zaračunavanje po isti davčni stopnji, v škodo kupca, ki je izbral trajnosten ne-nov kos oblačila namesto novega?
Finančne spodbude, subvencije in druge podpore v Sloveniji niso enotno urejene. Podpora ponovni uporabi tekstilnih izdelkov in reciklaži bi sodila na delovno področje:
- Ministrstva za gospodarski razvoj
za leto 2021 ni predvidenih podpor, ki bi jih lahko tesneje povezali s predelavo ali ponovno uporabo tekstilnih odpadkov
- Ministrstva za okolje in prostor
leta 2015 je pripravilo Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo, ki ga je vlada republike Slovenije tudi sprejela. V njem je v splošnem smislu poudarjena tudi ponovna uporaba, vendar ni podrobneje razdelana. Ponovna uporaba je omenjena tudi v 20. členu ZVO (zakona o varstvu okolja).
Trenutno v EU področje ponovne uporabe ureja Direktiva 2008/98/ES z dne 19.11.2008 ( UL št. 312 z dne 22.11.2008 ). Direktiva določa obvezno izvajanje ponovne uporabe in uporabo odpadkov kot virov, pri čemer je ponovna uporaba na drugem mestu pet-stopenjske lestvice z odpadki, takoj za preprečevanjem nastajanja odpadkov.
Enotne cilje pri ponovni uporabi na celotnem območju EU priporoča tudi organizacija Rreuse. To je mednarodna mreža (katere članica je tudi Slovenija), ki predstavlja socialna podjetja dejavna v krožnem gospodarstvu. Specializirani so na področju ponovne uporabe, popravil, recikliranja. Moto organizacije se glasi: »Ponovna uporaba nezaželenih stvari - vendar uporabnih, bi morala biti prednostna naloga pred recikliranjem«. Enotni cilji EU na področju ponovne uporabe bi pomenili podaljšanje življenjske dobe izdelkom, lažji dostop do dobrin finančno manj sposobnim prebivalcem, ustvarjanje tudi do 300.000 tako imenovanih zelenih delovnih mest. (www.rreuse.org).
Sama organizacija je podala tudi priporočila za spodbudo ponovne uporabe na ravni EU. Za prodajo blaga iz druge roke priporoča:
- Uporabo 0% stopnje davka pri prodaji izdelkov iz druge roke, saj je bil davek plačan pri nakupu novega izdelka
- Davčno olajšavo za državljane, ki donirajo rabljeno blago socialnim podjetjem
Z znižanjem ali ničnim davkom za prodajo »second hand« blaga bi se ne le izboljšala kvaliteta okolja in učinkovitost virov, temveč tudi lokalno ustvarjanje novih delovnih mest.
Kot primer dobre prakse si lahko za vzgled postavimo Švedsko, ki je že leta 2017 znižala davek iz 25 % na 12% za kolesa in oblačila, prav tako tudi na njihova popravila. Švedska si prizadeva za nično stopnjo odpadkov. To pomeni prehod iz recikliranja na ponovno uporabo. Švedi so zelo ozaveščen narod. Povprečen državljan na leto reciklira tudi do 2 toni odpadkov. Samo recikliranje je pri njih utečeno – avtomatično početje. Prizadevanja so usmerili na čim večji poudarek na ponovno uporabo. Eno glavnih vodil je ozavestiti ljudi, da si kot potrošniki delijo in ponovno uporabijo vse vrste pripomočkov, oblačil, pohištva, njihove delovne prostore in celo domove. (www.sweden.se/climate/sustainability)
In kako je pri nas?
Podatki Statističnega urada Republike Slovenije( www.stat.si ) za leto 2019 kažejo, da se količina odpadkov, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih manjša. Količina komunalnih odpadkov, ki nastajajo predvsem v gospodinjstvih in v nekaterih storitvenih dejavnostih pa povečuje. Količina nastalih komunalnih odpadkov na prebivalca je bila v letu 2019 509 kg, kar je 14 kg več kot leto prej. Stopnja recikliranja vseh odpadkov je bila v letu 2019 84%, kar je 4 odstotne točke manj kot leto prej. Stopnja recikliranja komunalnih odpadkov se je, tako kot v prejšnjih letih, tudi v letu 2019 povečala – 58,8% v letu 2018 na 59,2% v letu 2019.
Čedalje bolj so tudi pri nas prisotne tudi razne pobude socialnih in eko usmerjenih podjetij, ki državo opozarjajo na stvari, katere je potrebno popraviti oziroma urediti na tem področju. Še posebej bi bile zaželene davčne olajšave za »second hand« prodajo, kot jih predlaga že omenjena organizacija Rreuse. Pa vendar ostaja področje ponovne uporabe zakonsko nedodelano.
Zavod KNOF socialno podjetje skupaj s 5-timi butiki ponovne uporabe Stara šola in društvom Focus daje pobudo na vlado RS za določitev nižje stopnje DDV-ja za prodajo rabljenih izdelkov in izdelkov narejenih iz odpadnih, odvečnih materialov. K podpori predloga vabimo tudi ostale trgovine ponovne uporabe v Sloveniji. Prav tako pa naš predlog lahko podprete tudi vsi ostali na spletnem portalu predlagam.vladi.si.
Mojca Žganec Metelko, direktorica Zavoda KNOF so.p. z ekipo